Slovensko gospodarstvo se je v prvem četrtletju 2022 okrepilo za 0,8 odstotka na četrtletni ravni, kar je hitreje, kot je bilo pričakovano v spomladanski napovedi komisije. Ob močni rasti v zadnjem četrtletju leta 2021 to pomeni močan prenos ugodnih gibanj v celotno leto 2022. Rast se je po trenutnih podatkih nadaljevala tudi v drugem trimesečju, čeprav je v določenih sektorjih že zaznati umirjanje. Rast gospodarske dejavnosti v prvem polletju sta po ocenah komisije poganjala predvsem zasebna poraba in naložbe, prispevek zunanje trgovine je bil medtem negativen.

Ruska agresija na Ukrajino, ki povečuje cene za potrošnike in stroške proizvodnje, zaostruje finančne pogoje ter povzroča motnje v dobavnih verigah, tako le počasi vpliva na kazalnike gospodarske rasti v Sloveniji, z izjemo zaupanja potrošnikov, ki je močno upadlo. Ti dejavniki bodo postopoma vplivali na rast slovenskega bruto domačega proizvoda v drugi polovici leta 2022 in v letu 2023, navaja Bruselj.

Napovedana 5,4-odstotna rast BDP-ja v Sloveniji je druga najvišja v EU-ju. Zaostaja zgolj za Portugalsko, ki ji komisija napoveduje 6,5-odstotno rast. V evrskem območju bo sicer po napovedih komisije rast znašala 2,6, v celotni Evropski uniji pa 2,7 odstotka.

Napoved za Slovenijo za prihodnje leto pa je po drugi strani med najnižjimi. Nižjo napoveduje le Švedski (0,8 odstotka) in Italiji (0,9 odstotka), Nizozemska pa bo imela tako kot Slovenija enoodstotno gospodarsko rast. Rast BDP-ja evrskega območja bo medtem prihodnje leto znašala 1,4 odstotka, gospodarska rast EU-ja pa 1,5 odstotka, še napoveduje Bruselj.

Napoved gospodarske rasti Slovenije za letos je sicer sredi junija zvišala tudi Banka Slovenije, in to prav tako zaradi močnega prenosa ugodnih gibanj s konca 2021 v 2022. Če je decembra lani za letos napovedovala štiriodstotno rast, bo ta po novem po pričakovanjih osrednje slovenske finančne ustanove znašala 5,8 odstotka. V letu 2023 pa bo rast BDP-ja znašala 2,4 odstotka, prej je bila napoved pri 3,3 odstotka.

Inflacija bo višja, kot je bilo predvideno spomladi

Evropska komisija obenem Sloveniji napoveduje višjo inflacijo, kot je napovedala maja. Tedaj je komisija Sloveniji napovedala, da bo inflacija letos dosegla 6,1 odstotka, prihodnje leto pa 3,3 odstotka. Zdaj ji za letos napoveduje 7,6-odstotno inflacijo, za prihodnje leto pa 4,9-odstotno.

Napoved za letos je enaka kot za evrsko območje, za prihodnje leto pa bo inflacija v tem območju po napovedih komisije znašala štiri odstotke. V EU-ju bo inflacija letos dosegla 8,3 odstotka, prihodnje leto pa 4,6.

Zaradi cen hrane in energije inflacija v evrskem območju in EU-ju dosega rekordne ravni

Številna negativna tveganja, povezana z vojno v Ukrajini, ki so spremljala spomladansko gospodarsko napoved, so se uresničila, navaja Evropska komisija. Inflacija v območju z evrom (7,6 odstotka) in EU-ju (8,3 odstotka) bo letos tako rekordno visoka.

Zaradi ruske invazije so se še zvišale cene energije in hrane, kar krepi globalne inflacijske pritiske, zmanjšuje kupno moč gospodinjstev ter sproža hitrejše odzive denarne politike, kot je bilo predvideno. Negativen gospodarski vpliv ima tudi kitajska stroga politika glede omejevanja širjenja novega koronavirusa, negativno pa vpliva tudi vse počasnejša gospodarska rast ZDA.

Komisija sicer napoved rasti bruto domačega proizvoda (BDP) EU-ja za letos ohranja pri 2,7 odstotka, kar je toliko, kot je napovedala že v spomladanski napovedi. Za območje z evrom jo je znižala z 2,7 odstotka na 2,6 odstotka.

Potem ko je maja za leto 2023 tako celotni Uniji kot evrskemu območju napovedovala 2,3-odstotno rast, bo ta po tokratni napovedi znašala 1,5 odstotka v EU-ju in 1,4 odstotka v evrskem območju.

Zaradi cen hrane in energije inflacija v evrskem območju in EU-ju dosega rekordne ravni. Za območje evra je Bruselj maja za letos napovedal 6,1-odstotno inflacijo, za celotno EU pa 6,8-odstotno. V skladu s tokratno napovedjo pa naj bi rast cen življenjskih potrebščin letos v evrskem območju znašala rekordnih 7,6 odstotka, v EU-ju pa 8,3 odstotka. Prihodnje leto naj bi se umirila in znašala štiri oziroma 4,6 odstotka.

Tveganja pri napovedih gospodarske rasti in inflacije so močno odvisna od razvoja ruske invazije v Ukrajini, predvsem pa njenih vplivov na dobavo plina Evropi. Nova zviševanja cen plina bi lahko še okrepila inflacijo in zadušila rast.

Poletna gospodarska napoved je ena od štirih, ki jih na leto objavi Evropska komisija. Poletna in zimska sta vmesni napovedi in ne vključujeta podatkov o javnih financah. Spomladanska in jesenska pa sta bolj celoviti.