Urad za demografijo je oktobra 2020 ustanovila vlada Janeza Janše, delovati pa je začel jeseni 2021. Urad se ukine 30 dni po objavi odloka v uradnem listu, so sporočili po seji vlade.
Ukinitev urada so predlagali zaradi prekrivanja delovnega področja z ministrstvom za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Ministrstvo bo prevzelo tudi zaposlene na uradu, materialna sredstva, dokumentacijo urada in neporabljeni del sredstev, ki so v letu 2022 zagotovljena v veljavnem finančnem načrtu urada.
Oddaljena dolgotrajna oskrba
Vlada predlaga tudi preložitev začetka izvajanja zakona o dolgotrajni oskrbi z začetka leta 2023 na april 2024. V vmesnem času bodo pripravili nujne spremembe zakona in podzakonskih aktov, so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je sistemski zakon, ki ima velike finančne posledice in naslavlja velik del populacije, poudarjajo na ministrstvu. Uvedba dolgotrajne oskrbe je obsežen in pomemben nacionalni projekt na področju socialne varnosti s prekratkimi zakonskimi roki za uvedbo, ki ne omogočajo pravočasne izvedbe aktivnosti za vzpostavitev sistema in preprost prehod obstoječih izvajalcev v sistem dolgotrajne oskrbe, so dodali.
Opredelitev primerne časovnice je za vse deležnike ključnega pomena za zagotovitev materialnih pogojev dela, kadrov in potrebne sistemske, podporne ter informacijske rešitve za izvajanje dolgotrajne oskrbe, menijo. Predvsem pa je za vse deležnike pomembno, da so pravočasno, ustrezno in usklajeno izvedene vse dejavnosti drugih subjektov, vključno z vprašanjem financiranja zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.
"Ker sta trenutna zakonska vsebina in vsebina podzakonskih aktov pomanjkljivi in zato ne omogočata izvajanja zakona v praksi, je nujno in neodložljivo, da se datum izvajanja zakona zamakne," so zapisali.
Vlada je pripravila predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi, s katerim bo zamaknila začetek izvajanja, DZ-ju pa bo predlagala obravnavo po nujnem postopku.
Prilagoditve na manjši dotok evropskega denarja
Slovenija bo dobila 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev iz načrta za okrevanje, torej 1,49 milijarde evrov. Razlog za manjši znesek so ugodnejša gospodarska gibanja v letih 2020 in 2021 od prvotnih napovedi komisije iz 2020. Ministrstvo za finance je pripravilo načrt prilagojenega izvajanja, vlada se je s to informacijo seznanila. Odločala bo med tremi možnostmi – prilagoditvijo obsega naložb, povečanjem obsega posojil ali zagotovitvijo drugih nacionalnih virov.
Slovenija je za izvajanje načrta za okrevanje septembra lani sicer od Evropske komisije že prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačila in tako načrt dejansko že izvaja, za izplačilo prvega obroka nepovratnih sredstev nekaj več kot 57 milijonov evrov pa naj bi po prvotnih napovedih zaprosila do konca junija, a se to ni zgodilo.
Dinamika predložitve zahtevkov za izplačilo nadaljnjih obrokov se po navedbah ministrstva za finance tako odmika od prvotno zastavljene časovnice, kar je posledica počasnejšega doseganja mejnikov, torej reform oziroma zakonodajnih ukrepov, ki so pogoj za izplačilo posameznega obroka sredstev iz mehanizma. Za izplačilo prvega obroka je treba izpolniti 13 mejnikov, za izplačilo precej večjega drugega obroka – njegova vrednost je skoraj 231 milijonov evrov – pa 27 mejnikov.
Pomoč Ukrajini za razminiranje
Skladno z zaprosilom Ukrajine za mednarodno pomoč prek mehanizma Evropske unije na področju civilne zaščite je vlada danes za to državo potrdila zagotovitev materialne pomoči v obliki opreme za razminiranje. Ocenjena skupna vrednost materialne pomoči s prevozom znaša 36.140 evrov, so sporočili iz urada vlade za komuniciranje.
Prošnjo po opremi za razminiranje je uprava za zaščito in reševanje kot organ v sestavi ministrstva za obrambo prejela 21. aprila letos v okviru srečanja s predstavniki ukrajinskega veleposlaništva.
Slovenija bo skladno z zaprosilom za mednarodno pomoč Ukrajini prek mehanizma Unije na področju civilne zaščite zagotovila po deset detektorjev kovin, zaščitnih neprebojnih jopičev, zaščitnih vizirjev in zložljivih kovinskih lopatk v torbici za nošenje na opasaču.
Viršek se vrača na čelo ARAO
Vlada je imenovala Sandija Virška za direktorja Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO), petletni mandat bo nastopil 15. julija, mandat traja do 15. julija 2026. Viršek je pred tem agencijo že vodil do konca marca, po izteku mandata pa je vodenje agencije kot vršilka dolžnosti direktorja prevzela Petra Grajžl.
Na ministrstvu za okolje, ki je pristojnost za nadzor nad poslovanjem ARAO-ja prevzelo od infrastrukturnega ministrstva, so bili v času prejšnje vlade do Virška kritični, saj da ni zagotovil izpolnitve obvez o izgradnji odlagališča nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov NSRAO-ja v Vrbini pri Krškem do leta 2023.
ARAO bo namreč bedel nad gradnjo odlagališča, kjer se zapleta z razpisom za izvajalca gradnje. Prejeli so ponudbi dveh konzorcijev in marca enemu od njih priznali sposobnost za izvedbo projekta, vendar zaradi previsoke ponudbe naročila niso oddali. Grajžl je ob prihodu na agencijo zahtevala ponoven pregled ponudbe, vendar na agenciji zaradi občutno previsoke ponujene cene naročila potem tudi po ponovnem pregledu ponudbe niso oddali.
Agencija vrednost celotne naložbe ocenjuje na okoli 194 milijonov evrov.
Visoka predstavnica za nasledstvo znova Vraničar Erman
Na mesto visoke predstavnice Republike Slovenije za nasledstvo in pooblaščenke za pogajanja o prevzemu jamstva za devizne hranilne vloge v okviru Banke za mednarodne poravnave je vlada danes imenovala Matejo Vraničar Erman, ki je to nalogo že opravljala. S položaja je vlada razrešila Miho Pogačnika.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje