To je druga zlata medalja za Slovenijo na dozdajšnjih osemnajstih svetovnih prvenstvih. Avgusta 2009 je Primož Kozmus postal svetovni prvak v metu kladiva v Berlinu.

"Po drugem metu, ki je bil čez 69 m, sem si dejal le, da ne smem izgubiti medalje, pa katera koli bo. Že pred tekmo sem si zastavil cilj, met čez 70 m in rekord prvenstev. Bilo je prek 71 m, sem si potem želel še več. Ampak ni šlo več. To je moja prva članska medalja, in to zlata," je bil vesel 206 cm visoki Čeh.

Najstnik Alekna srebrn, Stahl brez medalje
Nikomur izmed tekmecev ni uspelo preseči 70 metrov. Drugo mesto je zasedel Mikolas Alekna. 19-letni Litovec, sin nekdanjega dvakratnega olimpijskega in svetovnega prvaka Virgilijusa Alekne, je v četrti seriji vrgel 69,27 metra. Bronasto medaljo je osvojil njegov rojak Andrius Gudžius s 67,55 metra.

Branilec naslova in olimpijski prvak Daniel Stahl je razočaral. S 67,10 m je končal na četrtem mestu. Eden izmed favoritov Lukas Weisshaidinger, ki je bil lani na olimpijskih igrah v Tokiu tretji, pa se sploh ni prebil v finale osmerice. Avstrijec je s 63,98 metra zasedel skromno 10. mesto.

Za 14 cm zgrešil državni rekord
Čeh je edini presegel magično mejo 70 metrov in se zelo približal državnemu rekordu 71,27 m, s katerim je v Birminghamu 21. maja letos v diamantni ligi postavil deseti izid vseh časov.

V drugi seriji prevzel vodstvo
Finale se je začel ob 18.36 po krajevnem času v Oregonu pri 31 stopinjah Celzija. Čeh je začel s 65,27 m in po metu zmajeval z glavo. Po uvodni seriji je bil peti, vodil je Gudžius (67,31 m).

V drugi seriji je z 69,02 m prevzel vodstvo in uradni napovedovalec je že tedaj dejal, da bo to verjetno dovolj za medaljo.

Z glasnim krikom pospremil zmagoviti met
V tretji seriji je Stahl na kratko prevzel vodstvo z 69,16 m, a so mu sodniki po ogledu posnetka dosodili prestop in ostal je na petem mestu (66,59 m). Čeh je pred tretjim metom še naprej prepričljivo vodil. Po izpisanem izidu 71,13 m na semaforju je visoko dvignil roke in glasno zakričal.

Alekna se je v četrti seriji malce približal (69,27 m). Čeh je nato vrgel 68,95 m in v peti seriji 70,51 m. Litovca na drugem in tretjem mestu sta prestopila, Stahl pa je s 67,10 metra zasedel četrto mesto. Čeh je tekmo zaključil s svojim drugim najslabšim metom 67,57 m, kar pa bi bilo tudi dovolj za bron.

12. mesto za obetavno Lio Apostolovski
Lia Apostolovski je v finalu skoka v višino zasedla 12. mesto z 1,89 metra. 22-letnica je prvič nastopila na članskem svetovnem prvenstvu in že z uvrstitvijo v finale presegla pričakovanja.

Začetno višino 1,84 m je preskočila prvič. Na 1,89 m je prvič za las podrla letvico, v drugem poskusu pa je bila uspešna. Nato so letvico premaknili na višino 1,93 metra, kar bi bil njen osebni rekord. Po dveh neuspešnih skokih je bila v tretjem skoku blizu uspeha, a je letvica vseeno padla.

Avstralka Patterson ugnala Mahučikovo
Favoritinja Jaroslava Mahučik in Eleanor Patterson sta uprizorili napet dvoboj za zmago. Obe sta zmogli isto višino, 2,02 metra. Na koncu je naslov osvojila Avstralka, ki ji je to uspelo v prvem poskusu. Bron je pripadel Italijanki Eleni Vallortigara, ki je edina dva metra zmogla v prvem poskusu.

V tej disciplini ni bilo olimpijske prvakinje iz Tokia 2020 ter trikratne branilke svetovnega naslova Rusinje Marije Lasicke, saj imajo ruski športniki zaradi invazije Rusije na Ukrajino prepoved nastopa na velikih tekmovanjih.

Agata Zupin brez možnosti za polfinale
Slovenska rekorderka Agata Zupin je v kvalifikacijah teka na 400 m z ovirami zasedla skupno 32. mesto (57,12) in se ni uvrstila v polfinale. V četrti od petih kvalifikacijskih skupin je na predzadnjem mestu prišla v cilj.

"Pričakovala sem nekaj več, a to je čas, ki sem ga očitno trenutno sposobna doseči. Že v Novem mestu sem v teku na 200 m pred SP videla, da nisem tako hitra, kot sem že bila. Za polfinale je bilo treba teči zelo dober izid, za kaj takega bom morala še precej delati. Po vseh težavah s poškodbami sem vesela, da sem lahko ponovno tekmovala na taki ravni. Do evropskega prvenstva naslednji mesec moram še malo trenirati, predvsem pa pridobiti samozavest," je povedala Zupinova.

Prve štiri iz vsake skupine ter še štiri najhitrejše po času so se uvrstile v polfinale. Po času je bilo to 56,09 sekunde, kar je blizu slovenskega rekorda 55,96, ki ga je Zupinova dosegla 22. julija 2017 v Grossetu. Letos je najhitreje tekla 56,84.

V skupini Zupinove je bila prva s 54,45 branilka naslova Američanka Dalilah Muhammad, olimpijska zmagovalka iz Ria de Janeira in srebrna lani v Tokiu. Muhammadova je bila skupno v kvalifikacijah tretja, za Nizozemko Femke Bol (53,90), in rojakinjo Sydney McLaughlin (53,95), aktualno olimpijsko zmagovalko in svetovno podprvakinjo.

Dos Santos odlično finiširal, Warholm pogorel
Brazilec Alison dos Santos je v teku na 400 m z ovirami s tretjim najboljšim časom v zgodovini (46,29) na svetovnem prestolu nasledil svetovnega rekorderja in olimpijskega prvaka Norvežana Karstena Warholma. Brazilec je zmago s 46,29 prepričljivo slavil pred dvema Američanoma, Raijem Benjaminom (46,89) ter Trevorjem Bassittom (47,39).

Warholm, ki je lani v Tokiu tekel neverjetnih 45,95 sekunde, nazadnje pa tekmo izgubil leta 2018 v Ostravi, je imel tokrat po izjemnem nizu 18 zmag težave in je zasedel šele sedmo mesto (48,42). V začetku junija se je poškodoval, vendar je vztrajal, da je za SP pripravljen. Hitro se je zagnal, a je v ciljni ravnini zadel oviro in popolnoma popustil.

Škot Whitman prehitel Ingebrigtsna
Na 1500 m je zlato presenetljivo osvojil Škot Jake Wightman s časom 3:29,23, kar je bil zanj osebni rekord. Wightman je zmagal pred olimpijskim prvakom Norvežanom Jakobom Ingebrigtsenom (3:29,47).

"Upal sem le, da mi bo uspelo osvojiti kakšno kolajno. Vedel sem, da sem dobro pripravljen. A zlata kolajna, te res nisem pričakoval. Zdi se, kot da sanjam," je dejal škotski atlet, katerega vzornik vse od otroštva je v Somaliji rojeni britanski olimpijski šampion Mo Farah.

V četrtek Maruša Mišmaš Zrimšek v finalu na 3000 m z zaprekami
Maruša Mišmaš Zrimšek, šesta na lanskih olimpijskih igrah v Tokiu, bo v noči na četrtek ob 4.45 nastopila v finalu teka na 3000 m zapreke v zadnji končni odločitvi šestega dneva SP-ja, pred tem bo ob 2.20 prvi krog kvalifikacij na 800 m začel Žan Rudolf.

Prav tako na dva stadionska kroga bosta v prvem krogu v noči na petek ob 2.10 tekli Anita Horvat, ki je že nastopila na 400 m, in Jerneja Smonkar. Kot zadnji bo v desetčlanski reprezentanci tekmovanje začel slovenski rekorder v skoku s palico Robert Renner. Kvalifikacije bodo v noči na soboto ob 2.05.

Disk (M):                              
 1. K. ČEH              SLO      71,13 
 2. M. ALEKNA           LIT      69,27 
 3. A. GUDŽIUS          LIT      67,55 
 4. D. STAHL            ŠVE      67,10 
 5. S. PETTERSON        ŠVE      67,00 
 6. M. DENNY            AVS      66,47 
 7. A. FIRFIRICA        ROM      65,57 
 8. A. ROSE             SAM      65,57 
 9. F. DACRES           JAM      64,85 
10. L. WEISSHAIDINGER   AVT      63,98 
11. S. MATTIS           ZDA      63,19 
12. T. SMIKLE           JAM      62,23 

400 m ovire (M):                       
 1. A. DOS SANTOS       BRA      46,29 
 2. R. BENJAMIN         ZDA      46,89 
 3. T. BASSITT          ZDA      47,39 
                                       
1500 m (M):                            
 1. J. WIGHTMAN          VB    3:29,23 
 2. J. INGEBRIGTSEN     NOR    3:29,47 
 3. M. KATIR            ŠPA    3:29,90 
                                       
Višina (Ž):                            
 1. E. PATTERSON        AVS       2,02 
 2. J. MAHUČIK          UKR       2,02 
 3. E. VALLORTIGARA     ITA       2,00 
...                                    
12. L. APOSTOLOVSKI     SLO       1,89