"Svobodna beseda je nesvobodna kot še nikoli doslej. Svet ni postal boljši," je dejala Cornelia Zetzsche, novoizvoljena namestnica predsednika nemškega centra PEN in predsednica odbora Pisatelji v zaporu pri nemškem PEN-u.
Ponekod brutalno zatrtje svobode izražanja
Pisateljem namenjene spletne platforme so v številnih državah prenehale delovati, novinarji v Bangladešu in Venezueli pa so pristali v zaporu zaradi domnevnega širjenja lažnih novic. V Kazahstanu je v zaporu umrl pesnik Aron Atabek, ki ni prejel nobene medicinske pomoči zaradi okužbe s covidom-19. Ugandskega pisatelja Kakwenza Rukirabashaija so januarja letos odpeljali v bolnišnico, potem ko so ga v zaporu pretepli, po pisanju Deutsche Welle (DW) izpostavljajo pri nemškem PEN-u.
Nadalje navajajo, da so avtokrati v številnih državah brutalno zatrli svobodo izražanja. V Mjanmaru so varnostne sile hunte po udeležbi na miroljubnih demonstracijah ubile najmanj pet pisateljev, vključno s pesnikoma Myint Myint Zin in K Za Win. V Afganistanu sta bila člana PEN-a Abdullah Atefi in Dawa Khan Menapal ustreljena, potem ko so avgusta lani talibani znova prevzeli oblast v državi. Represija in uporaba sile sta v času pandemije še posebej značilni za države, kot so Mehika, Bangladeš in Libanon. V etiopski regiji Tigraj pa so novinarje, ki so poskušali poročati o konfliktu, nadlegovali in aretirali, še opozarja nemški PEN.
Lani ustreljen nizozemski novinar
Tudi v Evropi je bil julija lani v Amsterdamu ustreljen nizozemski kriminalistični poročevalec Peter R. de Vries, ki je bil pred smrtjo svetovalec priče na sojenju proti domnevnemu vodji kriminalne združbe, ki jo je policija opisala kot "naoljen ubijalski stroj".
Novo poročilo PEN-a poudarja tudi težave na Kitajskem, v Turčiji, Egiptu in Iranu, torej v državah, ki so že dolgo na PEN-ovem seznamu posameznikov po vsem svetu, ki so pridržani ali kako drugače preganjani zaradi svojih miroljubnih političnih dejavnosti ali zaradi opravljanja svojega poklica. Ob peti obletnici smrti kitajskega Nobelovega nagrajenca za mir Lju Šjaoboja v preteklem tednu, je sedež PEN-a v Londonu objavil najnovejši seznam primerov kršenja človekovih pravic, ki so jih utrpeli pisatelji.
DW izpostavlja tudi primer Marie Resse, soustanoviteljice in glavne urednice filipinskega spletnega novičarskega portala Rappler, ki je pred tem kot novinarka za CNN. Nobelova nagrajenka za mir velja za najostrejšega filipinskega kritika odhajajočega predsednika Rodriga Duterteja in njegove brutalne politike proti mamilom. Tamkajšnja vlada jo poskuša utišati s sodno odredbo. Turški opozicijski politik Selahattin Demirtas je na volitvah v letih 2014 in 2018 kandidiral proti predsedniku Erdoganu. Od novembra 2016 je bil v strogo varovanem zaporu zaradi domnevne teroristične propagande. Evropsko sodišče za človekove pravice zahteva njegovo izpustitev – Turčija, ki je članica Sveta Evrope, pa se ne odziva na to zahtevo. Demirtas se je v zaporu začel posvečati pisanju.
Aprila letos, ko je bil turški aktivist, človekoljub in podjetnik Osman Kavala obsojen na dosmrtno zaporno kazen na podlagi nesmiselnih obtožb, ni protestiral le PEN. K njegovi izpustitvi je pozval tudi Amnesty International, Svet Evrope pa je večkrat kritiziral Turčijo, da ne spoštuje Evropske konvencije o človekovih pravicah. Zimbabvejska avtorica in filmska ustvarjalka Tsitsi Dangarembga, ki je lani prejela nagrado za mir nemških knjigotržcev, je v domovini znova deležna sojenja zaradi protivladnih protestov. Obtožena je spodbujanja javnega nasilja, kršenja javnega miru in fanatizma.
Kot stotine ujgurskih intelektualcev je tudi Rahile Dawut, znana etnologinja iz kitajske pokrajine Sinkiang, leta 2017 brez sledu izginila iz javnosti. Po poročanju organizacije Human Rights Watch je bila aretirana med zatiranjem ujgurskih pesnikov, akademikov in novinarjev. Domnevno je bila tako kot mnogi Ujguri internirana, nemški center PEN pa se zavzema za njeno osvoboditev. Vietnamska blogerka in novinarka Pham Doan Trang je deležna napadov oblasti zaradi njene kampanje proti uničevanju okolja, policijskemu nasilju in zatiranju manjšin. Številne organizacije za človekove pravice in vlade so zahtevale njeno izpustitev, potem ko je bila lani obsojena na devet let zapora.
"Instrumenti zatiranja so vedno isti."
Način utemeljevanja tovrstnega zatiranja je skupna različnim predelom sveta, je dejala Cornelia Zetzsche. Včasih so pisci obtoženi, da ogrožajo nacionalno varnost, spet drugič naj bi pripadali teroristični organizaciji. "Primeri so podobni, instrumenti zatiranja so vedno isti," je še opomnila.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje