Pripombe, ki že dopolnjujejo 1200-stranski strateški načrt, bi lahko strnili v tri skupine. Ena skupina pripomb so očitki, da načrt ne odgovarja na izzive prehranske varnosti. Druge pripombe se nanašajo na to, da ni dovolj okoljsko ambiciozen in tretje so zahteve, da je premalo podprto ekološko kmetijstvo.

Kmetijska ministrica Irena Šinko pravi, da je ključno, da si odgovorimo na naslednje vprašanje: "Ali smo s tem strateškim načrtom dosegli to, da bomo trajnostno kmetovali na celotnem območju in smo potem tudi bolj samooskrbni." Dodala je, da je za Slovenijo in ministrstvo pomembna vsaka številka kmetijskega gospodarstva. "Pri tem so pomembni tako veliki pridelovalci, ki so tržno usmerjeni in imajo visoko tehnološko pridelavo, kot tudi vsi mali pridelovalci, ki imajo možnost, da bodo uspešni v tržnih nišah," je pojasnila ministrica.

Dean Rangeo, ekološki pridelovalec iz Pomurja, predlaga še večje zasuke v kmetijski pridelavi in načinih kmetovanja. Kot alternativo v času podnebnih sprememb priporoča kmetovanje v gredicah, in namesto koruze menjavo poljščin "Soja, lan in konoplja. To so tri kulture, ki zelo dobro prenašajo sušo, dajo kvaliteten pridelek, pomemben za prehrano, beljakovine, maščobe," je naštel. Veliki kmetijski proizvajalci pa so še danes menili, da je ekološkega kmetijstva preveč.

Sorodna novica Po koronskem zatišju znova v polnosti zaživel kmetijsko-živilski sejem Agra

Ministrstvo si želi boljših informacij

Pripombe so upoštevali v največji možni meri pravi ministrica Irena Šinko. Povedala je, da bodo z ukrepi posebej naslavljali male in posebej velike kmetijske proizvajalce. Meni, da je ta strateški načrt doslej najbolj okoljsko naravnan. Še vedno pa ministrstvo nima vseh elementov za dobro oblikovanje politike. Kaj manjka? "V tem trenutku nimamo jasne informacije o tem, kaj se dogaja z našo proizvodnjo. Kakšen je ta obseg pridelave, kakšna je tržnost in kam se to prodaja."

Že prihodnje leto bodo začeli informativni zbirati podatke, kaj se dogaja s pridelavo. Veliko polemik je bilo tudi o definiciji, kdo je aktivni kmet. Zdaj je zapisano, da je to tisti, ki doseže 5000 evrov neposrednih plačil, izpolnjevati pa mora še eno od dodatnih zahtev. To definicijo nameravajo opredelili po tem, ko bodo na voljo podatki o proizvodnji v Sloveniji. Za vse intervencije oz. ukrepe, ki jih zajema Strateški načrt od leta 2023 do 2027 bo na voljo 1,8 milijarde evrov. Strateški načrt bo potem ko ga bo sprejela vlada poslan v Bruselj, predvidoma prihodnji mesec.

Žveglič: Slovenski kmetje izvajamo dobro, trajnostno prakso

Kmetje predvsem želijo, da bi jim država z ukrepi kmetijske politike omogočila stabilno poslovanje, trenutno najbolj potrebujejo čimprejšnje izplačilo pomoči zaradi izpada pridelka zaradi suše. Pretiranim dodatnim okoljskim zahtevam, kot je denimo popolna prepoved uporabe fitofarmacevtskih sredstev na občutljivih območjih, se upirajo. "Stanje podzemnih in tudi drugi voda v Sloveniji se izboljšuje. To pomeni, da slovenski kmetje izvajamo dobro, trajnostno kmetijsko prakso," je za Radio Slovenija poudaril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Roman Žveglič.

Na pridelavo hrane in ohranjanje narave pri načrtovanju ukrepov kmetijske politike ne bi smeli gledati kot ne dve ločeni vprašanji. Dejstvo je, da z intenziviranjem kmetijske pridelave ogrožamo biotsko pestrost, a prav ta – poleg tehničnih rešitev – najbolj povečuje odpornost, poudarja raziskovalka Tanja Šumrada z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.

Mednarodna skupina raziskovalcev, v kateri je sodelovala, je v povezavi s tem za odločevalce pripravila priporočila. "Na ravni krajine je treba ohranjati krajinske značilnosti in poznokošene negnojene travnike, se pravi ekstenzivno rabljene. Teh elementov more biti nekje od 10 do 20 odstotkov na ravni krajine," je poudarila.

Eno od najpomembnejših vprašanj ta hip je, kako zagotoviti vodo za rabo v kmetijstvu. Samo gradnja velikih namakalnih sistemov je lahko ekonomsko vprašljiva, če sušnim obdobjem sledijo mokra leta, meni agroekologinja z oddelka za geografijo na mariborski filozofski fakulteti Ana Vovk. "Zato je moj predlog, da bi bilo veliko bolje uvajanje ekosistemskih tehnologij, ki kombinirajo možnost, da lahko v enem letu preprečimo učinke sušnih obdobij in učinke velikih nalivov," je pojasnila.

Za krepitev odnosov v verigi oskrbe s prehrano

Na sejmu Agra je potekal tudi posvet o stanju verige preskrbe s hrano. Udeleženci so izpostavil pomen stabilnosti verige, še posebej v težkih časih, kot so sedaj, poroča Slovenska tiskovna agencija.

Ministrica Irena Šinko je v nagovoru poudarila pomen trdne verige, za kar pa sta nujna sodelovanje in krepitev odnosov v verigi, ki da bosta prinesla boljše stanje za vse deležnike v verigi.

Izpostavila je tudi poštene odnose v verigi, nad čemer bedita dve instituciji, agencijo za varstvo konkurence in varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano, ki opozorita na nepravilnosti oz. preverita prijave informacije o nepoštenem delovanju. "Želim, da bi bilo kršitev čim manj in da bi bila veriga trdna v korist vseh," je dejala Šinkova.

Sorodna novica Nevarne afriške prašičje kuge v Sloveniji ni

Globalne bolezni ne počivajo

Ministrica se je udeležila tudi posveta veterinarjev, kjer je opozorila na vedno več izzivov na področju zdravja živali zaradi globalizacije in podnebnih sprememb. Po njenem mnenju se vedno bolj širi zavedanje, da je preventivno delovanje ključna sestavina za doseganje in ohranjanje visoke stopnje zdravja in dobrobiti živali.

"Ena najpomembnejših nalog veterinarjev je ozaveščanje in izobraževanje rejcev, s katerimi ste dnevno v stiku. Le tako nam lahko uspe preprečiti številne bolezni, ki se trenutno pojavljajo," je dejala in kot eno najaktualnejših bolezni živali izpostavila afriško prašičjo kugo.

Kako gre slovenski govedoreji

Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Darij Krajčič se je medtem udeležil podelitve nagrad pri ocenjevanju govedorejcev. Govedorejski sektor je označil za paradnega konja slovenskega kmetijstva, ki skrbi tako za prirejo mleka kot mesa.

"Na ministrstvu si želimo, da bi se ta sektor razvijal tudi naprej, zato bomo s različnimi oblikami pomoči sektorju nadaljevali tudi v novem strateškem načrtu skupne kmetijske politike," je dejal.
Krajčič se je skupaj z ministrico brez resorja, pristojno za digitalizacijo, Emilijo Stojmenovo Duh, udeležil še okrogle mize o digitalizaciji v kmetijstvu. Zbranim je predstavil ukrepe na področju digitalizacije, ki jih prinašata načrt za okrevanje in odpornost ter strateški načrt skupne kmetijske politike.

"Tako kot pri drugih projektih je treba tudi pri digitalizaciji upoštevati strukturo slovenskega kmetijstva," je izpostavil. Prenos modelov dobrih praks bi bil napačen pristop, je pa treba te prilagoditi slovenskem načinu razmišljanja, je prepričan Krajčič.

Kaj še prihaja na sejmu Agra

Današnji tretji dan kmetijsko-živilskega sejma Agra je bil posvečen govedorejcem, živilski industriji, gastronomiji in ekološkem kmetovanju.

Torek bo medtem posvečen turističnim kmetijam, konjerejcem, sadjarjem, vinogradnikom in vinarjem ter Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Na razstavnem prostoru kmetijskega ministrstva bo potekala okrogla miza o zmanjševanju izgub hrane ter predstavitev aplikacije za spremljanje površin Sopotnik.

Potekalo bo tudi tradicionalno srečanje nekdanjih kmetijskih ministrov, ki jih bo gostila ministrica Šinko, so še sporočili z ministrstva.