Premier Robert Golob je v Odmevih govoril o predsedniških volitvah, sankcijah proti Rusiji, oskrbninah v domovih za ostarele, enotnem referendumskem dnevu ... Spraševala je voditeljica Tanja Starič.
Začnimo z odločitvijo odbora, ki je pričakovano podprl začasno znižanje DDV-ja na energente. Verjetno pričakujete, da se bo to zgodilo tudi jutri na seji parlamenta. Opozicija predlaga še večje znižanje, torej ne 9,5, temveč na pet odstotkov. Ali to morda še v igri, o tem razmišljate?
Sliši se lepo, ampak ti štirje odstotki niti niso potrebni niti ne bi nič spremenili. Ker mi nismo znižali samo DDV-ja. Mi smo naredili cel sveženj, vključno z zamrznjenimi cenami tako električne energije kot plina, in nato smo uporabili nižji DDV. Zakaj? Merili smo na eno samo stvar: da bodo ljudje kljub draginji to zimo preživeli z nižjimi stroški. Takšno znižanje, kot smo ga predlagali, zadostuje, da se stroški znižajo. In pred nami je najhujša zima vseh časov v Evropi, kar se cen tiče. Torej, če nam je uspelo s košarico ukrepov znižati stroške, to zadostuje. Raje bomo proračunska sredstva – če bo to potrebno – uporabili za znižanje DDV-ja na hrano, kot da bi pri energentih zniževali pregloboko.
Poslanec Kordiš, ki je tudi poslanec vladne koalicije, predlaga, da se v zakon vnese določilo, da znižanje DDV-ja obvezno spremlja regulacija cen. Kaj pa to? O tem še govorite?
Ravno o tem sem želel nadaljevati v zvezi s hrano. Vsi ukrepi znižanja DDV-ja so najučinkovitejši takrat, ko jih spremlja regulacija cen. Sicer se en del tega znižanja vedno prelije v trgovske marže ali pa se izgubi nekje v verigi. Samo ko sta regulacija in znižanje sočasna, vemo, da ves ta denar konča v denarnicah ljudi. Zato je vedno smiselno ta dva ukrepa sprejemati skupaj.
Govorite torej o cenah hrane?
O kateri koli regulaciji, ampak pri hrani smo pred to odločitvijo. Ne bomo je sprejemali pred septembrom.
Trgovinska zbornica pravi, da je samo primerjava košaric premalo. Boste razmišljali, da bi cene regulirali?
Vsi vemo, da je glavni poganjalec tako inflacije kot cen hrane v resnici vojna oziroma energetska kriza, ki izhaja iz nje. Zato smo se mi najprej lotili cen energentov. Zdaj, ko so energenti pod nadzorom, pričakujemo, da se bo njihov vpliv na cene hrane najmanj ustavil ali celo znižal. To bomo opazovali v septembru. Če bi se izkazalo, da čeprav so energenti zdaj zamrznjeni, cene hrane še kar rastejo, potem se bomo začeli spraševati o tem, ali trgovci res ne razumejo, da je treba v času krize stopiti na stran ljudi.
Cene so že zdaj precej podivjane, če se bodo še zviševale, bo to res hud udarec.
Ne smejo se.
Gospodarstvo pozdravlja zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina. Pravi pa, da to ni dovolj. Pričakuje kapico.
Treba je biti jasen. Zakon, ki smo ga zdaj predlagali in ki je v uradnem postopku, obravnava pomoč gospodarstvu v letošnjem letu. Ker je pač taka shema Evropske komisije. Letos je v bistvu problemov v gospodarstvu sorazmerno malo. Po analizi zbornice je približno 27 odstotkov podjetij prizadetih zaradi draginje. Preostala pa ne. V prihodnjem letu bo pa celotno gospodarstvo obremenjeno z draginjo. Če je letos potrebna pomoč 40 milijonov evrov, za prihodnje leto – in do konca septembra bomo imeli ukrepe na mizi –, se predvideva, da bi lahko ta pomoč za gospodarstvo prišla do ene milijarde. Danes razmišljamo o tem, kako za prihodnje leto priti z ukrepi za pomoč gospodarstvu (ki bodo spet kombinacija) v višini milijarde. To je tisto, kar vsi gospodarstveniki seveda nestrpno pričakujejo. Mi smo jih s tem danes prvič seznanili. Zdaj bodo pogovori o tem stekli tudi v okviru ekonomsko-socialnega dialoga. V 14 dneh pričakujemo neke vrste shod gospodarstva na Gospodarski zbornici, kjer bomo o tem razpravljali javno in na odprti sceni. Zato da bomo vsi vedeli, kaj nas čaka in kako lahko pomagamo.
Za prihodnje leto torej načrtujete milijardo evrov pomoči gospodarstvu?
To so naši izračuni, ki zdaj kažejo, kakšna pomoč bi bila potrebna.
Kaj pa to pomeni za javne finance? Za letos ne bo težav, imamo gospodarsko rast. Napoveduje pa se recesija, celo stagflacija?
Tudi o tem bomo govorili na tem shodu. Verjemite, da ne bi obljubljal pomoči, če ta ne bi bila izvedljiva. Ukvarjamo se ne samo s tem, kako najti denar znotraj elektroenergetskega sistema, ampak tudi, kako najti denar na področju plina. Ker lastnega plina nimamo in bomo morali ta denar nekje najti. Za zdaj smo optimistični, da bomo to lahko naredili.
Obrtno-podjetniška zbornica zahteva, da bi bilo več podjetij upravičenih do subvencij. Je to vključeno v ta projekt, ki ga predlagate?
Mi smo upoštevali dve točki. Rekli smo, dajmo najprej z mize energijo, da se potem drugo ne bi dražilo, in zatem dajmo najprej zaščititi ranljive. To so gospodinjstva in mali podjetniki. To smo naredili. Kot sem napovedal, septembra je čas za vse preostale: ne samo obrtnike, ne samo nekatere, nasloviti moramo celotno gospodarstvo. Ta dialog bo stekel v tem tednu, v septembru se pride do konca.
Se bodo jeseni oskrbnine v domovih za starejše zvišale za več kot 20 odstotkov?
Tudi to je ena od točk, kjer se spet vrnem na isto logiko. Vsi pravijo, da naj bi se zvišale zaradi dviga cen energentov. Naša naloga je, da pogledamo in poskrbimo za uravnavanje in regulacijo vhodnih cen za domove. V resnici za vse javne zavode, tako kot za gospodarstvo. S tem odvzamemo izgovor za draženje. Potem pa bomo videli, ali je zaradi inflacije in podobnega, ali celo plač, pa se žal bojim, da ne, res treba letos septembra kar koli dvigovati.
Po besedah ministra naj bi se to zgodilo tudi zaradi zakona o dolgotrajni oskrbi.
Ampak to ni letos jeseni.
To jesen se napovedujejo trije referendumi. Ali se pripravljate na scenarij, da bo vsaka vladna odločitev šla na referendum, razen pri ukrepih zoper draginjo, kjer je prišlo do dogovora z opozicijo? Ali je to posledica tega, da imate novince v parlamentu?
Z novinci pa to res nima nobene zveze. Tisti, ki vlagajo zahteve za referendum, so zelo izkušeni veterani, samo malo čudne cilje imajo. Trenutno se podpisi zbirajo za tri referendume. Mogoče se bo našel še kakšen. Čisto mogoče, da bomo na koncu imeli več referendumov. Zato se tudi sam zavzemam, da ko vemo, koliko jih je, imamo po zgledu Švice en referendumski dan, kjer so vsi referendumi. O njih odločamo zelo poučeno, kar pomeni, da ljudje pridejo na referendum za to, da o referendumu odločajo. Ne za to, da volijo predsednika, da volijo župane, ampak, da pridejo koncentrirani na referendum. Že vnaprej povem, da bomo nagovarjali svoje volivke in volivce, da se referenduma udeležijo. Mi želimo, da je referendum ravno tako praznik demokracije, kot so bile volitve 24. aprila. Prepričani smo, da je referendum najboljši odgovor ravno tistim, ki danes zlorabljajo ta instrument, v tem primeru SDS-u. Odgovor državljank in državljanov, da ne želijo njihovih politik, ampak da se zavzemajo za odprto, svobodno družbo, kjer bodo končno besedo imeli ljudje, in ne stranke.
Ali to, da so nekateri projekti, ki ste jih vi sprejeli takoj na začetku, še prej, kot je bila vlada, parlament konstituiran, torej zakon o RTV-ju, zakon o vladi, ta temeljni zakon, na referendumu, pomeni, da so ti projekti pravzaprav umaknjeni z mize? Minilo je že sto dni vlade.
Blokirani so, in kot kaže, bodo blokirani še naslednje tri mesece. Ampak, mogoče ste opazili, in verjamem, da so ljudje tudi, da ne glede na to, mi delamo s polno paro. Opozicija ne more z zlorabo tega instituta referenduma zablokirati tistih ukrepov, ki so v resnici usmerjeni v ljudi. In to je tisto, kar največ šteje.
V zadnjem času ste bili velikokrat tarča kritik zaradi zaposlovanja novinarjev. Pa če to damo na stran, stroka vam je, recimo, očitala javno hvalo novinarja, zelo dobrega novinarskega kolega. Kako vi razumete to razmerje med politiko in novinarstvom? Novinarji, mediji so vendar nadzorniki oblasti, ne sodelavci oblasti.
Pravilno, in vi kar nadaljujte s tem. Nobene težave nimam s tem, da nadzirate oblast. Bom pa povedal dve stvari. Meni je res težko, da je javna pohvala kogar koli nekaj, kar se obsoja. Meni je to nezaslišano. Jaz bom še naprej hvalil ljudi, za katere bom ocenjeval, da si pohvalo zaslužijo. Ker če bi malo več hvalili tiste, ki si to zaslužijo, bi bili boljša družba. Pa tudi, če je to novinar, ki ga pohvalimo. To je prvo. Drugo: novinarji ves čas prehajajo iz novinarstva v politiko, odkar imamo parlament. Tudi mi imamo dve poslanki, ki sta bili novinarki. Sta odlični poslanki. Verjamem, da bodo novinarji tudi naprej prehajali v politiko. To ni problem. Veste, kaj je huje? Ko politika prehaja v novinarstvo. Ko politika zlorabi – na primer – institucijo, v kateri smo danes, in tja nastavlja politike, ki sploh niso novinarji. To pa je točka, ki ji je treba narediti konec. In ji bomo.
Se pa strinjate s tem, da smo na različnih bregovih?
Moramo. Dokler se novinarji ne odločite, da boste zapustili svoj poklic in prestopili, kamor koli že, smo vedno na različnih bregovih. Tako je pravilno.
Šli boste na vrh v Prago, kjer bodo tema nove sankcije proti Rusiji. Kako se bo Slovenija tu odločala? Vemo, da je na mizi tudi to, da bi ukinili turistične vizume za državljane Rusije. Bo tu Slovenija zraven?
Za zdaj se o tem še posvetujemo. Smo še precej daleč od odločitve. Kot vedno bom rekel, da je moje mnenje samo moje mnenje. Opravili bomo razpravo na vladi in opravili bomo razpravo na odboru za zunanje zadeve. Šele zatem bomo sprejemali odločitve. Pri kakršnem koli ukrepu je vedno smiselno gledati, da je sorazmeren. Jaz mislim, da lahko Ukrajini pomagamo na druge načine, in prav je, da ji pomagamo na druge načine. Nekateri ukrepi, ki pa jih je Evropska komisija tudi v preteklosti sprejemala, ni nujno, da so imeli ravno tak učinek, kot smo si vsi skupaj želeli.
Kakšne so razmere v koaliciji? Bile so praske, zlasti pri zdravstveni zakonodaji.
Praske so, praske bodo. Ampak kljub temu je ta koalicija najtrdnejša koalicija kadar koli v zgodovini Slovenije. In to je dobra novica. Jaz sem na to zelo ponosen. Zakaj? Zato, ker nobena praska ne more ogroziti delovanja te koalicije, še manj, da bi povzročila njen padec.
To govorite zato, ker imate toliko poslancev?
Ker imamo skupaj v koaliciji toliko poslancev, da lahko omogočimo, da v resnici lahko danes delujemo kot normalna država. Da ni ves čas neki prepir iz politike, ki bi se na koncu prenašal do ljudi. V smislu, ti so pa neoperativni, pa samo prepirajo se med seboj, pa s sabo se ukvarjajo, za nas pa nič ne naredijo. Ne, ravno obratno je. Te praske so praske, mi pa delamo s polno paro za ljudi, in to je tisto, kar šteje.
Še zadnje vprašanje, pa prosim, da ga ne uporabite za hvalo vaši kandidatki za predsednico države. Vstopamo v kampanjo, začela so se volilna opravila. Če gledamo ankete javnega mnenja, bo kar hud boj na političnem polu, kamor spada tudi vaša kandidatka. Vam je zdaj žal, da ni prišlo do dogovora pred volitvami?
Ne. Mogoče mi je žal, da ni prišlo do dogovora znotraj koalicije. Ponudili smo ga, pa žal ni bil dosežen. Bom zelo neposreden. Gospa Marta Kos se je predstavila na stranki, na svetu stranke je dobila soglasno podporo. Mi smo jo soglasno podprli. Jaz mislim, da je to zelo jasno sporočilo, da jo ocenjujemo kot najboljšo kandidatko. Zdaj ima še dva meseca časa, da o tem prepriča še vse volivke in volivce. Prepričan sem, da ji bo to uspelo in da se bo uvrstila v drugi krog.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje