Kozolci, ki jim na Gorenjskem pravijo stogovi, so edinstvena etnološka dediščina, ki pa tudi na Gorenjskem hitro tone v pozabo, pravi Klemen Klinar z Razvojne agencije Zgornje Gorenjske: "S kozolci na Gorenjskem stojimo zelo slabo. Dejstvo je, da kozolcev kmetje – vsaj tisti večji, največji – ne potrebujejo več. Trenutno so, razen redkih večjih kmetov, zanesenjakov, ali pa tistih redkih, ki veliko dajo na seneno mleko oziroma na kmetijsko pridelavo brez silaže, nosilci oz. vzdrževalci kozolcev na podeželju mali kmetje, ki si ne morejo privoščiti, da bi delali bale, silose itn."

Občina Bohinj sicer že skoraj deset let kot edina v državi razpisuje sredstva za sofinanciranje sušenja krme v kozolcih. Kot pravi župan Jože Sodja, je to eden od ukrepov, s katerim želijo še bolj povezati dve svoji najpomembnejši gospodarski panogi – kmetijstvo in turizem. A da bi bil ukrep še privlačnejši, bi morali, dodaja Sodja, narediti še korak naprej in uvesti tudi "subvencijo na prodajo mleka, če je seneno".

"Je pa to ena vrsta turistične atrakcije, ker se to ne dela več. Če smo čisto pošteni, je to garaško delo," še pravi.

In tudi zato ohranjanje te dediščine ostaja na plečih malih kmetov in zanesenjakov, med katerimi je tudi Klemen Klinar: "Doma imam nekaj ovc za hobi. In vsako leto s svojimi otroki nekaj sena damo v kozolec, da bodo to tudi oni znali in da bodo vedeli, zakaj se kozolec uporablja."

Za subvencioniranje tradicionalne rabe kozolcev se je po Bohinju letos prvič odločila tudi Kranjska Gora, kjer so že opravili temeljit popis kozolcev jih evidentirali 392. Kot pravi Klemen Klinar, so v različnem stanju, od vzorno vzdrževanih do takšnih, od katerih so ostali le še stebri.

Kozolci v občini Kranjska Gora so do neke mere obnovljeni. "Tisti, ki so bili pa res že popolnoma uničeni, so bili tudi odstranjeni, da tisti betonski 'obeliski' sredi travnikov ne kvarijo naše podobe. Letos pa občina Kranjska Gora poskusno začenja projekt, da bomo ljudi skušali spodbuditi k temu, da bodo kozolce uporabljali za njihov namen. Šlo bo za neke enotne pavšalne finančne pomoči za eno obdelano okno oz. po gorenjsko rečeno: brano kozolcev."

In kot rečeno, obe občini tradicionalno rabo stogov sofinancirata tudi zaradi pomena, ki ga ima to za turizem, pravi direktor Turizma Kranjska Gora Blaž Veber in poudarja: "Nikakor se ne moremo strinjati, da funkcija kozolca postane oglasni pano. Pred nekaj leti je šlo to popolnoma v napačno smer. Pomembno je zavedanje, da je kozolec kulturna dediščina, ki jo moramo ohranjati. Tega ne občudujejo več samo tujci, to občudujemo tudi mi sami, ker smo nekako kar pozabili, kako je to videti. Pogled na obdelani kozolec je krasen."

Sicer pa je letos v projekt v Bohinju vključenih 46 kmetov, v Kranjski Gori pa 12.