"Na vladi smo sprejeli sveženj energetske zakonodaje za lažje in odgovorno upravljanje prihajajočih bolj tveganih razmer. Želimo se zelo dobro pripraviti na morebitne eskalacije tako na trgu električne energije kot na trgu zemeljskega plina. Za to smo se ves čas pripravljali in tudi posvetovali z drugimi državami članicami, ki so morda kakšen korak mogoče storile že pred nami," je v izjavi za javnost povedal minister za infrastrukturo Bojan Kumer.

Dejansko so, tako Kumer, sprejeli tri zakone, saj so se odločili, da v zakonu za ukrepe obvladovanja kriznih razmer naredijo posebno poglavje za poroštva in da tako dajo podporo energetskim podjetjem, da bodo "eskalacije in hude motnje na borzi lažje kratkoročno prebrodila".

Tretji zakon, ki so ga po Kumrovih besedah oblikovali v zadnjih dneh, je poseben zakon, t. i. poroštveni zakon, katerega cilj je, da se upravičenim energetskim družbam omogoči dostop do likvidnih obratnih sredstev z državnim poroštvom. Merijo predvsem na proizvajalce električne energije. "Na dva stebra, ki jih imamo v Sloveniji, in pa seveda na največjega dobavitelja plina za Slovenijo, da mu omogočimo dostop do tretjih trgov in s tem tudi alternativne oskrbe z zemeljskim plinom. Ne samo iz Rusije oz. evropskega plinskega sistema, ampak tudi z drugih celin. S tem poskrbimo tudi za zanesljivejšo in varnejšo oskrbo z zemeljskim plinom," je pojasnil Kumer.

Druga dva zakona sta bila sicer že dalj časa napovedana.

Zakon o oskrbi s plini

Pri prvem zakonu gre po Kumrovih besedah za spremembe in noveliranje zakona o oskrbi s plini. "Zakon je bil skoraj dva meseca v medresorskem usklajevanju skupaj z javno obravnavno. Smo tudi malo počakali, da smo se res posvetovali z vsemi deležniki tako v plinskem gospodarstvu kot z zainteresirano javnostjo. Uvajamo štiri institute," je dejal.

Razširil se bo pojem gospodinjskega odjemalca s t. i. skupnim gospodinjskim odjemalcem. "S tem rešujemo odjemalce v večstanovanjskih stavbah, da imajo enake pogoje pri oskrbi z zemeljskim plinom, ne glede na to, ali so v individualnih stanovanjih ali skupnih večstanovanjskih stavbah," je nadaljeval minister.

Zakon bo vpeljal tudi institut nadomestne oskrbe in osnovne oskrbe. "Nadomestna oskrba zagotavlja in daje možnost, če se kakšen dobavitelj odloči za prenehanje delovanja ali pa če se dobavitelja iz različnih razlogov izloči iz bilančne sheme in s tem odjemalci ostanejo brez dobavitelja. S tem institutom dajemo varnost, da bodo odjemalci še vedno imeli plin in zagotovljeno ogrevanje," je še navedel.

Zagotovljena osnovna oskrba za gospodinjstva

Osnovna oskrba pa je pa institut, tako Kumer, s katerim vsi odjemalci dobijo pravico, da si lahko zagotovijo plin po gospodinjski osnovni oskrbi. Vsem dobaviteljem je tako naloženo, da te cenike objavijo, in morajo biti med sabo primerljivi, saj gre za osnovno oskrbo.

Četrti institut, ki ga po ministrovih besedah uvajajo s sistemskim zakonom, pa je enoten informacijski sistem. "V Sloveniji imamo zelo dobro delujoč trg zemeljskega plina, zelo konkurenčen z velikim številom dobaviteljev. Za 137 tisoč končnih odjemalcev je 15 dobaviteljev. Dobavitelji so bili tudi zaradi zgodovinskih razlogov slabo medsebojno povezani, zato želimo pospešiti digitalizacijo na plinskem področju, da bo povezljivost večja in bo s tem operaterjem plinskega sistema omogočila hitrejše, učinkovitejše in pravilnejše ravnanje. Nam v vladi pa tudi odgovornejše in boljše upravljanje morebitnih kriznih razmer," je poudaril minister.

Zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer

Zadnji zakon, o katerem se govori že dalj časa, pa je zakon o ukrepih za obvladovanje kriznih razmer tako na področju električne energije kot na področju zemeljskega plina. "Tu naslavljamo štiri kategorije oz. stebre," je dejal Kumer.

V prvem stebru po njegovih besedah obravnavajo tveganje na področju oskrbe z energijo, tako na področju električne energije kot na področju zemeljskega plina. "Vlada bo imela možnost razglasiti nižjo stopnjo tveganja in višjo stopnjo tveganja. Zakaj dve stopnji? Za učinkovito opravljanje t. i. kriznih razmer je treba pripraviti se na to krizo, se založiti z energenti, treba je pogodbeno poskrbeti za zanesljivost delovanja vseh sistemov, tako plinovodov kot samega energetskega sistema. Za razglasitev višje stopnje morajo biti izpolnjeni določeni pogoji, da lahko nato vlada učinkovito upravlja krizno stanje," je pojasnil.

Druga kategorija je zanesljiva oskrba, s katero želijo v slovensko zakonodajo uvesti evropsko obveznost, ki je bila sprejeti julija z uredbo o obveznem skladiščenju zemeljskega plina. "Govorimo o najmanj 15 odstotkih količine, ki jo je treba skladiščiti. Vemo, da Slovenija nima lastnih skladišč na svojem ozemlju, ima pa obveznost, da to pogodbeno zagotovi v najbližjih skladiščih, govorimo o avstrijskih in italijanskih skladiščih. Ampak to je prepuščeno tistim dobaviteljem, ki uvažajo plin v Slovenijo," je nadaljeval minister.

Ogrevanje do 20 stopinj, omejevanje osvetljevanja?

Tretja kategorija pa so po njegovih besedah zmanjšane uvozne odvisnosti, tako da se bo uredila močnejša samooskrba, in se pravočasno pripraviti na prihajajočo zimo in zime, ki bodo sledile. "Želimo namreč, da družbe, ki so v posredni in neposredni državni lasti, malo bolj pospešeno investirajo v obnovljive vire energije," je povedal Kumer in dodal, da želijo doseči tudi, da vlada v podzakonskih aktih pozneje določi temperature ogrevanja – ogrevanje prostorov do maksimalno 20 stopinj Celzija.

"Hkrati si zagotavljamo podlago, da bi lahko pozneje vlada posegla tudi v različne omejitve glede osvetljevanja različnih objektov, s tem pa želimo nasloviti tudi ukrepe učinkovite rabe energije in pa t. i. varčevanja ter seveda prostovoljno zmanjšanje rabe zemeljskega plina," je nadaljeval minister in dodal, da lahko s solidarnostmi mehanizmi in s prostovoljnimi varčevanji ter polnimi skladišči zagotovimo, da bo v zimi, ki je pred nami, tudi če se bo Rusija odločila za prekinitev dobave zemljiškega plina, Evropa normalno preživela.

Zadnja kategorija, ki jo obravnavajo, je cenovna draginja. V nedeljo je Slovenija kot država članica dala pobudo vsem drugim državam članicam, predsedstvu, evropski komisarki, da je treba nujno poseči na energetske borze. "Veliko finančnih borz je v preteklosti doživelo zlom in so imele določene omejitve, energetske borze tega nimajo in tudi po naši zaslugi bosta sledila določen poseg in 9. septembra izredno srečanje ministrov, pristojnih za energijo, kjer bodo obravnavali najprej kratkoročne ukrepe in nato dolgoročne. Struktura trgovanja in veleprodajnih trgov nima več nobene zveze s tem, kar se dogaja na maloprodajnem trgu. In ta del smo tudi s čedalje večjo podporo drugih držav članic uspešno naslovili," je sklenil izjavo minister Kumer.

Ali bodo omejevanje porabe električne energije uvedli, še preden nastopi kriza?

"Ni prepovedano, da že danes prenehamo čezmerno osvetljevanje vsakršnega objekta. To bo tudi našo priporočilo. Res pa je, da zelo neradi posegamo, če tudi zakonsko tega ne opredelimo. Nismo želeli v zakonsko osnovo dajati trde dikcije in ga s tem omejiti vnaprej, preden krizne razmere nastopijo. Radi bi se prilagajali in to početi zelo tankočutno, zelo odgovorno. Če bo potrebno, bomo tudi dozirali omejitvene ukrepe skladno z nastalimi razmerami. Kaj imamo v mislih? Zagotovo bomo omejili osvetljevanje oglasnih panojev, mogoče tudi izložb v trgovinah, sploh v večernem času, verjetno tudi kakšne javne objekte. Kako daleč bomo šli, je odvisno od nastalih razmer," je na novinarsko vprašanje odgovoril minister.

Kaj je potrebno za razglasitev nižje in višje stopnje tveganja oskrbe z električno energijo in zemeljskim plinom? Zakaj sta stopnji dve?

"Ugotovili smo, da če imamo samo krizno stopnjo, bomo potrebovali kar nekaj časa te krizne stopnje, da bomo dejansko prišli do kriznega upravljanja. In po pogovoru z vsemi deležniki v energetskem in plinskem gospodarstvu se moramo prej pripraviti, da lahko takoj, ko vlada razglasi višjo stopnjo tveganja, začnemo krizno upravljanje celotnega energetskega sistema. Seveda obstajajo določeni pogoji in varovalke. Absolutno ni namen, da razglašamo krizo, če krize ni. Na primer – najavljena mora biti motena oskrba z zemeljskim plinom. Potem je tukaj varovalka, kakšne so razmere na naših interkonkcijah. Torej ali je samo Slovenija tista, ki ima težave, ali so sistemi okoli nas tisti, ki so povzročili, da se težava seli k nam. Kar zadeva nižjo stopnjo, pa je ta potrebna zato, da se pripravimo. Da se lahko denimo v prečrpališču opremimo z zadostnimi zalogami. Prekinjena dobava plina iz Rusije ni dovolj, da vsi ti ukrepi zaživijo," je odgovoril minister.

Kumer: Z nakupom kurilnega olja velja počakati

Ali bo vlada regulirala tudi cene kurilnega olja? Vlada je regulacijo napovedala že sredi poletja, ljudje zdaj čakajo z nakupom, vmes pa je v zadnjih dveh tednih cena zrasla za 20 centov na liter. Kaj lahko ljudje pričakujejo in kdaj? "Kot je že predsednik vlade dejal, vse več analiz kaže, da bo treba poseči tudi na trg, ki ne deluje, to je trg ekstra lahkega kurilnega olja. Delamo simulacije, izračune. To ni odločitev da ali ne, je samo še odločitev, kako. Upamo in želimo si, da bi bil ta ukrep čim prej sprejet. Napovedali smo, da bomo ukrep preučili, nismo pa julija dajali izjav, da bomo v to šli. Tudi s trga dobivamo podatke, da bo treba poseči na ta trg. Obstajata dve možnosti – trda regulacija in mehka regulacija. Nagibamo se k temu, da bi za zdaj posegli po mehki regulaciji," pa je odgovoril glede regulacije cen kurilnega olja.

Na izrecno vprašanje, ali gospodinjstvom, ki za ogrevanje uporabljajo kurilno olje, priporoča, naj še počakajo z nakupom, je odgovoril pritrdilno.

Cena kurilnega olja je bila sicer regulirana že od začetka novembra do sredine maja. Ob začetku regulacije je bila pri okoli evru za liter, vmes je upadla pod en evro, ob koncu regulacije pa je začela naraščati. Pri tem je dosegla že 1,64 evra na liter, trenutno pa je treba pri trgovcu Petrol za liter tega energenta odšteti 1,55 evra.