Slikarko za razstavo Stiki – Razstava slik in kolažev 2012–2022 navdihujejo gradbene, delavske in bivanjske zgodbe, saj je za ustvarjanje svojih del dobivala navdih tudi v očetovem delu, v gradbeništvu, je o njenem delu zapisala Adrienne Braun.

"Arhitektura, ki jo Suzana Brborović prenese na sliko, ni le oblika, ovoj, material,
struktura, temveč je povezana tudi z družbenimi postopki. V njej je polno socialnih referenc.
Socializem je npr. seveda tudi pustil sledi – pri montažnih objektih, ki so morda že dolgo olepšani z zahodnjaško eleganco, a nekdanja ideologija še vedno utripa. Ali prazne tovarniške stavbe, ki jih je v Vzhodni Nemčiji na pretek. Ne gre le za ruševine, temveč veliko povedo tudi o industrializaciji, o političnih in gospodarskih pretresih ter o pratežu, ki se je že zdavnaj preselil v proizvodne obrate v Bangladeš ali na Kitajsko," še piše Adrienne Braun.

"Imamo opravka s celotno zakladnico geometrije"
Iz te arhitekture je po njenih besedah mogoče brati ideologije, vizije in utopije. Dela Suzane Brborović se zavestno premikajo med slikarstvom in grafiko ter tudi med predmetom in abstraktnostjo. "Imamo opravka s celotno zakladnico geometrije, s paralelami in diagonalami, z desnimi, ostrimi, topimi koti, s polnimi in ničelnimi koti. Te slike so najbrž odlične za računanje vektorjev in prerezanih izrekov, delujejo s perspektivnim zoženjem. Vedno znova se spomnimo na konstrukcijske risbe in tlorise, pojavijo se nadstropja, ki lebdijo v zraku."

Ti arhitekturni koncepti iz zelo različnih kontekstov so bili vedno povezani s predstavami o tem, kako bi morala biti oblikovana družba. Tukaj odkrijemo stavbo Gasometer, tam Tatlinov stolp, nikoli uresničen projekt gradnje stolpa ruskega umetnika Vladimirja Tatlina iz leta 1919. "In čeprav ne moremo vedno natančno prebrati, katere reference so tukaj navedene, lahko še vedno začutimo duh teh zgrajenih dokumentov."

Slikarka, ki se je leta 2012 na svoji prvi samostojni razstavi predstavila v Bežigrajski galeriji 1, razstavlja tokrat tudi štiri gravure na pleksisteklu. Prav te so že napovedovale njeno likovno ustvarjalno usmeritev, opozarja kustos Miloš Bašin. Sprašuje se, kako uresničiti likovno podobo, ki z geometrično zasnovanimi linijami in ploskvami deluje kot v brezprostorje, naseljeno z geometričnimi liki.

"S svojimi oblikami delujejo kot konture ali poudarjene sence arhitekture iz 20. in 21. stoletja," razmišlja kustos in dodaja, da delujejo, kot da so le že bežen, vendarle izostren pogled spomin na njihove zasnove in oblike.

"Moja umetniška praksa se navezuje na tradicijo in zapuščino arhitekture kot medija, ki aktivno oblikuje naše zaznavne prostore. Arhitektura kot glavna tema v mojih delih je orodje, s katerim želim uprizoriti in premisliti prostore, ki smo jih naredili za svoje. Pogosto zelo zasičena moja platna raziskujejo mnogoterost in pomen določenega arhitekturnega fenomena, ki sam po sebi velikokrat ostane spregledan in na obrobju zanimanja," pa je o postavitvi povedala umetnica sama.

Razstava je na ogled v Bežigrajski galeriji do 12. oktobra.