Predstavniki ministrstva za zdravje so na srečanju predstavnike zdravstvenih zavodov seznanili z ukrepi nagrajevanja zaposlenih v zdravstvu ob povečanih obremenitvah.

Vodja sektorja za zdravstveno ekonomiko ministrstva za zdravje Vlasta Mežek je predstavila ukrep plačevanja vseh javnih zdravstvenih storitev, ki od septembra velja na podlagi v juliju sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu.

Ministrstvo bo po njenih besedah na mesečni ravni spremljalo, koliko več programa od začrtanega bo opravil posamezni javni zdravstveni zavod. S tem bodo na ministrstvu nadzirali, kdaj bo doseženih 100 milijonov evrov, ki so na letni ravni predvideni za ta ukrep.

Na ministrstvu bodo še ta teden izdali sklep, na podlagi katerega bodo lahko vodstva javnih zdravstvenih zavodov z zaposlenimi pod določenimi pogoji sklenila podjemne pogodbe za opravljanje dodatnih storitev. Ob tem bodo morala vodstva svetom zavodov poročati o opravljenih storitvah in izplačilih zaposlenim.

Zakon uvaja tudi nagrajevanje določenih zaposlenih na primarni ravni zdravstva, zato je bil s septembrom ukinjen vladni projekt za nagrajevanje delovnih skupin ambulant družinske medicine.

Po zakonu bodo odslej lahko nagrajene delovne skupine ambulant družinske medicine, pediatrije, ginekologije in zobozdravstva. Merila bo natančno opredelila vladna uredba, ki je po njenih besedah že v pripravi. Kot je pojasnila, bo lahko posamezni zaposleni v ambulanti prejel dodatek do 2000 evrov bruto, odvisno od količine opravljenega dodatnega dela.

Ob tem je opozorila, da do dodatka ne bodo upravičeni zaposleni, ki bodo za dodatno delo plačani po podjemnih pogodbah.

Zakon prav tako uvaja dodatek za posebne pogoje dela na območjih občin z nižjo razvitostjo. Namenjen bo zdravnikom na primarni ravni, na območju občin, kjer je razmerje med razvitostjo občine in povprečno razvitostjo občin v Sloveniji manjše od 0,9.

Upravičeni zdravniki bodo prejeli do 500 evrov dodatka za polni delovni čas, odvisno od obsega delovne obremenitve, števila opredeljenih bolnikov in odstotka razvitosti občin.

Poziv k sodelovanju pri reformi zdravstva

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je po srečanju s predstavniki zdravstva pojasnil, da so pripravili način, kako bo družba kljub okužbam s koronavirusom ostala odprta, zdravstveni sistem pa bo zmogel zdraviti vse bolnike. Pred zimo so pripravljeni tudi na najbolj črn scenarij.

Bešič Loredan upa, da do črnega scenarija epidemije ne bo prišlo. "Če pa vendarle pride, pa je sistem pripravljen. Na ministrstvu za zdravje in vladi bomo takoj odreagirali, če bo treba," je dejal minister.

Predsednik vlade Robert Golob pa je povedal, da je njihova želja skrajševanje čakalnih vrst, še bolj pa, da denar začne slediti bolniku. "Tako, da dejansko vemo, kje se določene storitve opravljajo, koliko ljudi jih opravlja in kje moramo sistem nadgraditi, da bomo čakalne vrste skrajšali," je dodal.

Minister je zdravstvene delavce pozval, naj sodelujejo pri reformi zdravstva, predsednik vlade pa je temu dodal še poziv civilni družbi, naj se s konstruktivnimi predlogi obrnejo na ministrstvo za zdravje.

Pot zdravstvene reforme ne bo kratka, morda bo trajala cel mandat, začenjajo pa jo z majhnimi koraki, je dejal Golob. "Nihče ni nezmotljiv in vemo, da bo kakšen korak šel kdaj tudi v napačno smer. Želimo, da smo pri tem odzivni, da jih hitro popravljamo in da se ne ustavljamo," je še spomnil.

Minister je odgovoril tudi na vprašanje, kdaj bodo v skrajševanje čakalnih vrst vključili zasebnike. Dejal je, da jih bodo vključili, ko bodo ugotovili, da se najbolj kritične čakalne dobe ne bodo skrajševale dovolj hitro. Takrat bodo pozvali tudi zasebnike, da se vključijo pod enakimi pogoji, kot veljajo v javni zdravstveni mreži.

Večino članov svetov javnih zdravstvenih zavodov bo po novem potrjevala vlada

Večino članov svetov javnih zdravstvenih zavodov bo po novem potrjevala vlada. Gre za novost, ki jo uvaja julija sprejet interventni zakon v zdravstvu. Ta uvaja tudi spremembe pri notranji reviziji in nadzoru zavodov, je na srečanju s predstavniki zdravstva pojasnil v. d. direktorja urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu Aleš Šabeder.

Spremembe za stabilizacijo zdravstvenega sistema, ki jih uvaja julija sprejet zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti v zdravstvu, se po Šabedrovih besedah med drugim dotikajo upravljanja javnih zdravstvenih zavodov, notranje revizije in nadzorov zavodov.

Zakon uvaja nekaj sprememb na področju imenovanja članov svetov zavodov. Predstavnike Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) bo po novem na predlog ZZZS imenovala vlada, pred tem pa jih je ZZZS imenoval brez vladne potrditve.

Prav tako bo vlada potrjevala predloge za imenovanje svetnikov nevladnih organizacij s področja pacientovih pravic, pa tudi lokalne skupnosti. Sprememb pa ni pri predstavnikih ustanovitelja, vlada jih bo še najprej potrjevala na predlog zdravstvenega ministrstva. "Gre za bolj jasno določitev statusa ustanovitelja in profesionalizacijo upravljanja in nadzora javnih zdravstvenih zavodov," je spremembo opisal Šabeder.

Vlada ima po njegovih besedah do 31. decembra čas za uskladitev aktov o ustanovitvi javnih zdravstvenih zavodov z omenjenimi spremembami, nato pa imajo zavodi 60 dni časa za uskladitev statutov zavodov. Vlada bo nato na podlagi sprememb zakona o zdravstveni dejavnosti najpozneje v 30 dneh imenovala člane svetov. Po Šabedrovih pojasnilih ne bo šlo za nove svetnike, pač pa člane aktualnih zasedb svetov. Podrobnejši pogoji za imenovanje in sestavo svetov bodo urejeni v podzakonskih aktih.

Po njegovih besedah zakon ne spreminja pristojnosti svetov javnih zdravstvenih zavodov, ti bodo še vedno imenovali in razreševali generalne in strokovne direktorje ter izvajali nadzor nad delom zavodov.

Interventni zakon poleg tega uvaja spremembo pri merilih, ki jih morajo dosegati notranji revizorji zdravstvenih zavodov, ki bodo morali biti bodisi državni notranji revizorji bodisi preizkušeni državni notranji revizorji. Vodstvo zavodov bo moralo pogodbo z revizorji skleniti do konca leta. Ker je tovrstnih revizorjev na trgu malo, bodo lahko zaposleni v zavodu ali bodo z zavodom sodelovali pogodbeno kot zunanji sodelavci.

Po novem bodo morali v javnih zdravstvenih zavodih namreč revidirati tudi računovodske izkaze zavoda. Večji zavodi bodo zavezani tudi k letni zunanji reviziji računovodskih izkazov, manjšim pa bo tovrstna letna revizija priporočena, obvezna pa na vsaki dve leti.

Revizorji bodo bdeli tudi nad čakalnimi seznami zavodov ter izkoriščenostjo prostorov, kadra in drage medicinske opreme, je poudaril.

Spomnil je, da se del pristojnosti nadzora javnih zdravstvenih zavodov prenaša na urad ministrstva, ki ga vodi. Med drugim bo urad izvajal inšpekcijski nadzor na področju čakalnih seznamov oz. čakalnih dob, ki ga je doslej izvajal zdravstveni inšpektorat. Gre za neke vrste pomoč, in ne nadzor, katerega namen je sankcioniranje, je predstavnikom javnih zdravstvenih zavodov zagotovil Šabeder.

V čakalnih vrstah mnogo podvojenih, neobstoječih in umrlih bolnikov

Direktorat za digitalizacijo v zdravstvu je v zadnjih treh tednih čakalne sezname s pregledom seznamov skrajšal za 23.000 bolnikov. Nekateri ljudje s seznamov sploh niso obstajali, drugi so bili podvojeni, nekateri pa pokojni, je na delovnem srečanju s predstavniki zdravstvenih zavodov dejala v. d. generalnega direktorja direktorata Alenka Kolar.

Kolarjeva je opozorila, da so čakalni seznami polni človeških napak in napak zaradi informacijske tehnologije. V seznamih se pojavljajo tudi ljudje, naročeni na datume, ki so že minili. "Naše delo še ni končano. Ocenjujem, da je takih IT-napak v čakalnih seznamih še trikrat toliko," je povedala.

Do čakalnih seznamov lahko direktorji zdravstvenih ustanov in njihovi zaposleni dostopajo preko aplikacije, ki jo je naredil Nacionalni inštitut za javno zdravje. V njej lahko pregledajo, ali je s podatki kaj narobe in kako čakalne sezname vidi sistem e-naročanje.

Direktorje zdravstvenih ustanov je opozorila, da morajo sami skrbeti za to, da bodo čakalni seznami pravilni. "Prevzeti morate odgovornost, da s pomočjo programerskih hiš očistite čakalne sezname, da pridemo do dejanske številke, koliko ljudi čaka," je spomnila. Direktorjem je še naročila, naj nadzorujejo svoje podatke in naj nekdo od zaposlenih pregleduje čakalne vrste.

Javnim zdravstvenim zavodom so poslali tudi vprašalnike o stanju njihove informacijske tehnologije. "Iz tega je razvidno, da so IT po naših javnih zdravstvenih zavodih kadrovsko, licenčno in finančno precej oskubljeni," je predstavila rezultate vprašalnika.

Kolarjeva je pregled čakalnih seznamov napovedala pred mesecem dni. Takrat je dejala, da bodo podatke najprej prečistili in skušali ugotoviti, koliko ljudi čaka na določen poseg in pri katerem izvajalcu.