Kako prepoznati resnost svojih bolečin, kako jih lahko preprečimo, ali če je treba, kako jih zdravimo, o tem se voditelj, zdravnik specialist infektolog David Zupančič, pogovarja z Miho Vodičarjem, predstojnikom Ortopedske klinike in vodjem Oddelka za kirurgijo hrbtenice.

"Vsako leto opravite več kot tristo operacij na hrbtenici. Je to velika številka oziroma ali raste, smo morda v epidemiji bolečin?" je vprašal voditelj. "Tristo je pravzaprav samo mojih operacij, je pa hrbteničnih kirurgov kar nekaj v Sloveniji, tako da je vseh operacij še precej več. Epidemija zagotovo je, v Ameriki je bila razglašena že pred več kot desetimi leti, in sicer epidemija degenerativnih deformacij hrbtenice. To so deformacije hrbtenice pri starejših, se pa seveda vse pogosteje pojavljajo tudi druge vrste bolezni na hrbtenici. Predvsem je to povezano z našim življenjskim slogom in dostikrat tudi z nekimi genetskimi komponentami, z načinom dela, z dejavniki, kot so ekstremni športi," pojasni Vodičar.

Ali sta prisilna drža pri delu in veliko sedenja med vodilnimi dejavniki? "To dvoje večinoma povzroča najprej mišične, fascialne, mehkotkivne težave, seveda pa se ob dolgotrajnih, večletnih obremenitvah to odraža tudi na trdem delu skeleta, na anatomskih strukturah hrbtenice, ki jih po navadi vidimo na slikah," odgovarja Vodičar.

Težave so zelo različne in imajo tudi različne vzroke. Zanimivo pa je to, da je pri tem zelo močna genetska komponenta. V študijah na enojajčnih dvojčkih, ki so opravljali povsem različne poklice, na primer eden je opravljal pisarniško delo, drugi pa težka kmečka dela, so ugotovili, da sta dvojčka pri sedemdesetih letih imela tako rekoč identično sliko hrbtenice.

"Seveda pa slika ni vse," pravi Vodičar, "je samo en del zgodbe. Kar pogosto vidimo, je to, da ljudje, ki imajo 'zelo slabo' sliko, pogosto nimajo nobenih težav. Na drugi strani pa lahko pestijo zelo hude težave ljudi, ki imajo razmeroma malo sprememb, ki bi jih označili za bolezenske. Tu je zelo pomembna presoja specialista, od kod težava izvira, za kaj gre in na kakšen način se lotiti zdravljenja," pravi kirurg.

Na vprašanje, kako si lahko človek z bolečino v mišici, mišični ovojnici sam pomaga, Vodičar odgovarja, da največkrat z gibanjem. "Službe so na splošno postale precej statične, veliko je položajev, v katerih preživimo ure in ure, in takrat se ne zavedamo, da nam na dolgi rok to lahko povzroči hude težave. Pri statičnih položajih, povečanih obremenitvah govorimo predvsem o navorih, torej o silah, ki so povečane z ročico pri določeni postavitvi telesa in ki izrazito obremenijo ne le hrbtenico, ampak tudi ves skelet. Če želimo delovati preventivno, se moramo zavedati, da je treba take položaje pogosto prekinjati z drugimi gibalnim vzorci, tako da mišice, mehka tkiva in tudi skelet izpostavimo drugemu načinu gibanja, in s tem preprečujemo, da bi se anatomske strukture preveč navezale na določen položaj in bile preobremenjene. Tako se dolgoročno razbremenjujemo svoje težave."

"Bolečina načeloma opozori, da je nekaj narobe," poudari Vodičar. "Če gre za poškodbo, je seveda treba počakati. Kost, denimo, se dobro celi takrat, ko ni preveč obremenjena. A vseeno imamo dokaze, da je za še boljše celjenje potrebna določena obremenitev. In podobno je tudi z drugimi tkivi. Ločiti moramo neko akutno dogajanje in na drugi strani neke kronične bolečine, kjer gre za povsem drug princip nastanka bolečine."

Vodičar potrdi, da je vstopna točka za obravnavo, kadar človek čuti kronično bolečino, osebni zdravnik. Velja pa strokovno mnenje, da pri bolečinah, ki trajajo manj kot mesec dni in same izzvenevajo in izzvenijo, ni treba storiti nič. Obstaja zelo veliko terapij, ki se jim je mogoče podvreči, a večina ljudi akutno bolečino predela sama. Problem nastane, ko akutna bolečina postane kronična ali pa je akutno tako huda, da postane človek nepokreten.

"To pogosto vidimo, niso pa ti dogodki vsi alarmantni. Seveda pa mora o tem presoditi nekdo, ki ve, ali je to alarmantno ali ne," poudari specialist.

"Za nas kirurge je predvsem pomembno tako imenovano nevrološko stanje pacienta. Bolečina nam o samem dogajanju razmeroma malo pove, tudi mravljinčenje nam o tem zelo malo pove. Zelo pomembna pa je moč mišic. Če govorimo o vratu, je pomembna moč mišic v rokah, če se pogovarjamo o ledveni hrbtenici, pa moč mišic v nogah. Zato najpogosteje, ko pridete do ortopeda ali drugih zdravnikov, ki se ukvarjajo s kirurgijo hrbtenice, denimo nevrokirurgi, travmatologi, ta zdravnik najprej preskusi, ali lahko stopite na prste, ali lahko stopite na pete, ali lahko premaknete roko, stisnete pest. To je zelo pomembno vodilo. Da bi pa rekli, da je nekaj res alarmantno urgentno, je to takrat, ko odpovejo tudi avtonomne funkcije, kot sta odvajanje vode, odvajanje blata, ko tega ne čutimo. Takrat pa govorimo o urgenci, ki jo je treba rešiti takoj," razloži specialist.

Ekipa TV KLINIKE je na Ortopedski kliniki v ljubljanskem Kliničnem centru spremljala eno najpogostejših operacij hrbtenice, spondilodezo oziroma stabilizacijo hrbtenice, ki pacientom z dolgotrajnimi bolečinami v križu in nogah lahko povrne kakovost življenja. V televizijskem prispevku kirurg Vodišek razloži, da težava pacienta izvira iz posedenosti medvretenčne ploščice po herniji. Zato sta nastali mehanska preobremenitev tega segmenta in oteklina, ki povzroča hude bolečine v križu in nogi.

Pri operaciji razprejo mišice ob hrbtenici do vretenc z zadnje strani in v vretenca uvedejo vijake. Z njimi lahko med operacijo postavijo vretenca v želeni položaj, dolgoročno pa vijaki nato zagotavljajo temu segmentu stabilnost, da se lahko približno v enem letu s kostjo preraste med sabo. Med operacijo odstranijo poškodovani medvretenčni disk in na njegovo mesto vstavijo pacientovo kost in kovinsko ploščico, ki izboljša stabilnost in omogoča pravilno anatomsko držo hrbtenice. Omogoča pa tudi, da kirurg naredi za pacienta pravilne anatomske razmere.

Med operacijo večkrat opravijo rentgensko slikanje, da preverijo položaj nameščenih vijakov. Čeprav gre za rutinsko operacijo, morajo biti zelo pozorni, da ne poškodujejo živcev. Kot pove kirurg, operacija ni šala, a z vsem razvojem, ki se je z leti odvil v stroki, to lahko naredijo zelo varno in z dobro protibolečinsko podporo tudi precej neboleče.

Z operacijo so vzpostavili stanje, kakršno so želeli, komentira kirurg končno rentgensko sliko. Že dan po operaciji bolnik lahko hodi, iz bolnišnice je odpuščen po treh dneh, v naslednjih mesecih pa mora upoštevati določene omejitve, da se kost uspešno zaraste okoli vijakov.

Druga gostja oddaje je bila Irena Pavčič, ki so ji kar dvakrat operirali hrbtenico. "Težave so se začele že v najstniških letih. Na sistematskih pregledih so ugotovili kifozo, skoliozo in napovedali, da bodo v prihodnosti težave, a kot otrok oziroma najstnik ne razmišljaš o tem, kaj enkrat bo," pravi gostja.

Bolečine so se začele v času študija, čedalje hujše in že neznosne pa so postale po porodu, ko je veliko nosila otroka. Sicer je veliko telovadila, bila športnica, kot najstnica se je ukvarjala z atletiko, a pri kombinaciji genetike in stanja po porodu to ni več pomagalo. Je pa mnenja, da je zelo pametno in smiselno marsikaj poskusiti, preden pride na vrsto operacija.

Glede na različne indikacije voditelja zanima, od česa je odvisen rezultat operacije. Prispevek je govoril o operaciji pacienta, ki je že bil operiran zaradi hernije, potem je prišlo do kronične preobremenitve tega segmenta in mehanične bolečine v križu. To operacija zelo dobro pozdravi, zagotovi kirurg. Dobro pozdravi vse tiste probleme, kjer so udeležene neposredne anatomske strukture v hrbtenici. Z operacijo sprostijo, na primer, ukleščen živec in stanje se popravi. Operacija pa ne more pozdraviti tistih težav, ki izvirajo iz struktur okrog hrbtenice. Temu pravi medicina funkcionalna bolečina. To so mehka tkiva – mišice, fascie, mišična narastišča na kosti, in prav iz slednjih zelo pogosto izvirajo bolečine.

"Operacije niso vsemogočne, pozdravijo lahko en segment tega, kar paciente pesti. Predvsem je zelo pomembno, da kot kirurgi znamo paciente dobro pripraviti na te posege, da znamo dobro razložiti, kaj lahko pričakujejo po operaciji. Da ne mislijo, da bo po operaciji tako, kot da nikoli nič ni bilo," pravi Vodičar.

Voditelj se strinja, saj mnogokrat ljudje menijo, da operacija lahko odpravi tudi funkcionalno bolečino, ki je morda posledica drže ali premajhne aktivnosti, vendar mišic kirurgi ne morejo popravljati. Zanima pa ga, kaj je bil vzrok drugega posega pri Ireni Pavčič.

Gostja pojasni, da je bilo po prvi operaciji nekaj let zelo dobro, lahko je aktivno živela. A so se kljub redni telovadbi in aktivnostim v nekem trenutku bolečine spet pojavile. Čeprav je upala, da bo bolje, se to ni zgodilo, zato je prišla ponovno po pomoč na kliniko.

Osebna izkušnja je Ireno Pavčič vodila v ustanovitev neke vrste neprofitne organizacije za medsebojno pomoč. "To je projekt Spinalia – skupnost s hrbtenico," pove Irena Pavčič. "Družbeno odgovorni projekti so me vedno zanimali, verjamem, da lahko ljudje s podobnimi vrednotami nekaj skupaj naredimo, kaj premaknemo in se ob tem še dobro počutimo. Zamisel je nastala v času okrevanja po drugi operaciji, povod pa je bil ogled možnosti na brskalniku po vtipkanju besede hrbtenica. Pokazalo je sto prodajnih ponudb, kaj vse bi nam radi prodali na to temo. Če imaš že dolgo te bolečine, če si si že marsikaj naredil, poskusil in tudi že veliko denarja za to porabil, iščeš nekaj drugega," pripoveduje gostja.

Ugotovila je, da manjka mesto, kjer bi se našli tisti, ki jih boli hrbet. Vedela je, da jih je zelo veliko, da se med sabo ne poznajo, da ne obstaja nobeno društvo ali podobno mesto. Oblikovala je idejo, jo predstavila dr. Vodičarju, ki se mu je zdela dobra. K sodelovanju sta povabila še nekaj strokovnjakov in Zavod eCoopedu, ki skrbi za tehnični in strateški del.

"Ko imaš neko težavo, se je včasih daleč najlaže pogovoriti z nekom, ki ima podobno težavo. Za to gre," pravi Irena Pavčič in dodaja, da s temi težavami ne moreš obremenjevati svoje družine, prijateljev. Večina ljudi, ki ima take težave, stiska zobe in o tem čim manj govori.

Ker je pravilno in ergonomično obremenjevanje hrbtenice, skupaj s skrbjo za zdrave in prožne mišice, pomembno za dolgoročno preprečevanje bolečin v hrbtenici, ob koncu oddaje fizioterapevtka Saša Panič predstavi vaje za pravilno držo in zdravo hrbtenico. "Sedeti dalj časa ni najboljše," pravi fizioterapevtka. Zato vsakomur svetuje, da se vmes, denimo vsake pol ure, premakne, raztegne, malo sprehodi. Pri sedenju pa je pomembno, da so noge na tleh, da je med stegnom in golenjo pravi kot, krivina hrbtenice pravilna. Prikaže tudi raztezni vaji, ki ju lahko napravimo, kadar res nimamo časa za kaj več, in še pravilen način vzdigovanja bremena s tal, da se izognemo bolečini v križu.