Dela so nameščena na višino oči obiskovalcev. Tako so dobro vidne subtilne obrazne poteze Marij in svetnikov ter igra svetlobe in sence, pravi kustos Neville Rowley.

Razstava Donatello: Izumitelj renesanse v središče postavlja kiparja, ki je pomembno zaznamoval razvoj kiparstva zgodnje renesanse. Kiparjeva dela razstavljajo v dialogu s slikami njegovih sodobnikov, vsega skupaj je na ogled približno 90 del. Direktorica slikarske galerije Dagmar Hirschfelder pravi, da dela "odražajo novo razumevanje sveta", ki se navezuje na znanstvena odkritja in nov pogled na posameznika.

Državni muzeji v Berlinu se poleg Narodnega muzeja Bargello v Firencah ter Muzeja Victoria & Albert v Londonu ponašajo z eno največjih in najbolj raznolikih zbirk Donatellovih del na svetu. Za razstavo, ki je že bila na ogled v Firencah, sledila pa bo še londonska postavitev, pa so se povezali še s Fondazione Palazzo Strozzi.

Kustos Rowley pove, da na Donatella ne smemo gledati kot na edinega "izumitelja" renesančne umetnosti, bil pa je eden izmed njih. Razstava prikazuje tudi njegov slogovni razvoj ter veselje do eksperimentiranja z materiali. Donatello namreč ni delal le z marmorjem, bronom in lesom, temveč je uporabljal tudi steklo, vosek in terakoto.

Donatello (okoli 1386–1466) je bil vsestranski inovator, ki je bil vedno odprt za tehnične in umetniške novosti in je neutrudno eksperimentiral tako z materiali kot v estetskem izrazu. Njegova dela so na razstavi v dialogu s slikami umetnikovih sodobnikov, kot so Masaccio, Fra Filippo Lippi in Andrea Mantegna.

Donatello, s polnim imenom Donato di Nicolo di Betto Bardi, se je sprva učil v delavnici Lorenza Ghibertija, pozneje pa je z arhitektom Filippom Brunelleschijem odpotoval v Rim, kjer je študiral antične spomenike.

Njegovo delo zapušča gotsko stilizacijo in vpeljuje prve značilnosti prebujajoče se renesanse. V delu Sv. Jurij z zmajem v florentinski cerkvi Orsanmichele je že uporabil perspektivo, čeprav se je pogosto mislilo, da je perspektiva iznajdba slikarjev. Med njegovimi najbolj znanimi deli je še bronasti kip beneškega vojskovodje Gattamelate na konju, ki je prva velika bronasta skulptura jezdeca po antičnem kipu Marka Avrelija v Rimu.

Razstava bo v Berlinu na ogled do 8. januarja prihodnje leto, zatem pa bo odpotovala še postavitev v muzeju Victoria & Albert v Londonu.