Seja je bila sklicana na zahtevo poslanske skupine SDS-a, razlog zahteve pa je povezan s posledicami suše v kmetijstvu in podražitvami energentov, zaradi česar kmetje, kot je dejal poslanec Tomaž Lisec (SDS), prosijo za pomoč. Ta naj bo, kot so na seji poudarili predstavniki različnih organizacij, ki zastopajo kmete in tudi velika kmetijska podjetja, predvsem hitra in konkretna.

Država je nekatere ukrepe pomoči, do katerih so upravičena tudi kmetijska gospodarstva, že sprejela, nekatere še načrtuje. Kot je povedala kmetijska ministrica Irena Šinko, poteka popis ocene škode zaradi letošnje suše, ki jo popisujejo občinske komisije, ki morajo delo končati nekje do 23. septembra. Po tem datumu bo uprava za zaščito in reševanje podala vladi skupno oceno škode po suši, na tej podlagi pa bo kmetijsko ministrstvo pripravilo program pomoči. Zato po besedah kmetijske ministrice tu poseben interventni zakon ni potreben.

Glede pomoči zaradi visokih cen energentov in preostalega repromateriala je ministrstvo vladi predlagalo sprejem nekaterih odlokov in na podlagi teh odlokov ter razporeditve finančnih sredstev na vladi se bodo po besedah ministrice od četrtka dalje lahko izdajale odločbe za razdelitev skupno več kot 22 milijonov evrov pomoči različnim upravičencem.

Primarna kmetijska gospodarstva in ribištvo so vključeni tudi v pomoč na podlagi interventnega zakona zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina, medtem ko za čebelarje na ministrstvu ukrepe pomoči še pripravljajo.

Velike težave s sušo

Najbolj bodo na udaru tiste kmetije, ki živijo izključno od kmetijstva in drugih prihodkov nimajo, je stanje na terenu orisal predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič. Posebej je poudaril živinorejske kmetije, ki morajo nadomestiti izpad voluminozne krme, ki pa jo letos pri nas in v tujini težko dobijo.

Žveglič je posebej opozoril, da v preteklosti državna pomoč zaradi posledic suše ni bila nikoli izplačana prej kot v enem letu ali še pozneje, hkrati država izplača le del ocenjene škode, želijo pa si vsaj polovico. V letu 2017, ko je bila škoda po suši ocenjena na 65 milijonov evrov, je bilo denimo izplačanih za približno sedem milijonov evrov pomoči.

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je povedal, da so čebelarji s prvim delom letošnje sezone zadovoljni, drugi del je vzela suša. Hkrati so cene sladkorja, s katerim so morali po 1. juliju začeti hraniti čebele, "dobesedno podivjale", nekaj časa sladkorja sploh ni bilo. Čebelarji zato državo prosijo za konkretno podporo in tudi nekatere sistemske rešitve.

Visoke cene gnojil

Predsednik združenja kmetijskih podjetij pri GZS-ju Branko Virag, sicer član uprave Panvite, je napovedane ukrepe pomoči države pozdravil, pričakuje pa, da se bodo pri dodeljevanju pomoči vsi subjekti v kmetijstvu izenačili, ne glede na status. Virag je opozoril tudi na problematiko gnojil, tako zaradi visokih cen kot pomanjkanja zalog, zaradi česar bi lahko kmetijski pridelovalci še večjo škodo kot letos utrpeli spomladi prihodnje leto.

Na seji so se sodelujoči večkrat dotaknili tudi urejanja namakalnih sistemov in iskanja drugih rešitev za prilagajanje kmetijstva podnebnim spremembam. Člani odbora ob koncu seje niso večinsko podprli predlogov sklepov, ki so jih pripravili v SDS-u, so pa nato z 12 glasovi za in brez glasu proti sprejeli predloge sklepov koalicijskih strank.

Z njimi med drugim predlagajo vladi, da po potrditvi ocene škode po suši v kmetijstvu v najkrajšem mogočem času pripravi program odprave posledic in si prizadeva že letos izvesti izplačila oškodovancem. Odbor je podal tudi predloge glede trošarin za goriva, posodobitve tehnoloških priporočil za rastlinsko pridelavo in glede gradnje državnih namakalnih sistemov.

Zavrnjen zakonski predlog glede gibanja psov v naravi

Člani odbora DZ-ja za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so zavrnili predlog novele zakona o divjadi in lovstvu glede gibanja psov v naravi, šolanja lovskih psov in uporabe umetnih virov svetlobe pri lovu, ki ga je pripravil državni svet. Na vladi predloga ne podpirajo, saj sami pripravljajo zakon, ki bo urejal del problematike.

Predlagana novela je predvidevala natančnejšo opredelitev prepovedi izpuščanja psov v prosto naravo brez nadzorstva in ureditev objektivne odškodninske odgovornosti lastnikov psov, če povzročijo škodo divjadi.

Predlog stremi tudi k zagotovitvi kakovostnejšega šolanja in preizkušanja lovskih psov. V ta namen predvideva vzpostavitev obor za namen šolanja in preizkušanja lovskih psov med obore s posebnim namenom in omogočanje uporabe živih živali pri šolanju lovskih psov.

Kot je na seji dejala ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, vlada predlagane novele ne podpira. Resorno ministrstvo namreč že pripravlja spremembe zakonodaje, ki med drugim obravnavajo tudi problematiko, ki je del tega zakona.

Glede gibanja psov v naravi je po mnenju ministrstva potrebna širša razprava. Prav tako bi predlagani način šolanja lovskih psov po oceni ministrstva pomenil neupravičeno poškodovanje drugih živali.

Predsednik Lovske zveze Slovenije Lado Bradač je na seji pojasnil, da je bil pravilnik o uporabi lovskih psov sprejet novembra 2002, in izrazil željo, da se po 20 letih naredi korak naprej. Ob tem je opozoril, da morajo lovski kinologi svoje pse trenutno šolati v tujini, kjer je to področje urejeno. Za predsednika Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Romana Žvegliča je nepojmljivo, da morajo lovci za naloge, ki so v javnem interesu, pse šolati v tujini.

Pregled nadzora v Marinbluju

Odbor se je obenem opredelil do predloga sklepa glede poročila uprave o junijski izvedbi posebnega nadzora v podjetju Marinblu. O dogajanju v Marinbluju so člani odbora spregovorili že sredi julija, pri čemer so bili kritični do uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ker naj bi ukrepala prepočasi in ker ni zaprla obrata.

V podjetju so poslancem očitali, da jih obravnavajo na podlagi "pristranske medijske gonje", na odbor pa so zato naslovili prošnjo, da se jih povabi na sejo. Predsednica odbora Vida Čadonič Špelič, sicer poslanka NSi-ja, je pojasnila, da predstavnikov podjetja ni povabila na sejo, saj za to ni videla potrebe.

Člani so brez glasu proti danes podprli predlagani sklep koalicijskih poslanskih skupin, s katerim so se seznanili z realizacijo že sprejetih sklepov odbora, ki se nanašajo na izvajanje nujnih veterinarskih ukrepov po vsej državi in izboljšanje organiziranosti za učinkovitejše izvajanje nalog uprave.