Poleg ekstremnih vremenskih dogodkov, kot je letošnja suša, obstoj sadjarske panoge v Sloveniji ogrožajo tudi višje cene energentov, zaščitnih sredstev, transporta in logistike ter napoved več kot polovičnega zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, so po posvetu na sejmu Agra sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Kot so v sporočilu za javnost zapisali v zbornici, se v Sloveniji letos ob ujmah in suši glede na lani pričakuje 50-odstotno zmanjšanje pridelka jabolk, pri čemer pa je bilo že lansko leto katastrofalno. Sadjarje ob vremenskih neprilikah pestijo še vse višji stroški pridelave in ogromna rast cen električne energije. Od države zato pričakujejo "učinkovito ukrepanje pri zniževanju stroškov hlajenja sadja v hladilnicah, v nasprotnem primeru bo to občutno vplivalo na dvig maloprodajnih cen jabolk".

Slovenija med najbolj prizadetimi državami Evropske unije

Na hude posledice suše, ki ogroža skoraj polovico Evrope, opozarja tudi poročilo, ki ga je v ponedeljek objavilo Skupno raziskovalno središče (JRC), znanstvena služba Evropske komisije. Kot piše v poročilu, so na 47 odstotkih ozemlja Evrope dosegli opozorilne vrednosti za sušo, v 17 odstotkih regij, ki jih obravnava dokument, pa so v polni pripravljenosti.

Sorodna novica Kritike načrta kmetijske politike: premalo okoljski, ne odgovarja na izzive prehranske varnosti

Med državami oz. regijami, ki jih je suša najhuje prizadela, je tudi Slovenija. Poleg nje so me najbolj prizadetimi še Španija, Francija, osrednja in severna Italija, osrednja Nemčija, Madžarska, Romunija in Hrvaška. Na teh območjih se že dlje časa spoprijemajo s pomanjkanjem dežja, poleg tega so bile v času cvetenja in zorenja pridelkov še visoke temperature oz. vročinski valovi, kar ima za posledico zmanjšanje letine, ugotavlja JRC. Ob tem navaja, da bodo še posebej prizadete letine koruze, soje in sončnic. V preostanku Evrope, ki ga je tudi že prizadela suša, so razmere stabilne.

Znanstveniki napovedujejo, da se bodo na zahodu evrosredozemske regije z višjimi temperaturami in manj padavinami kot običajno najverjetneje soočali do novembra. Dodajajo, da so nedavne padavine sredi avgusta na nekaterih območjih omilile sušo, da pa so jih marsikje spremljale nevihte, ki so zmanjšale ali izničile blagodejen učinek dežja.

Izziv za sadjarje predstavlja tudi predlagana evropska zakonodaja

Udeleženci sadjarskega posveta z naslovom Prihodnost slovenskega sadjarstva – ali bomo sploh lahko še pridelovali sadje? ob tem pozdravljajo napoved interventnega zakona za omilitev posledic letošnje suše v kmetijstvu, ki da bo vsaj delno omilil posledice letošnjega izpada pridelka. Menijo pa, da ta pomoč ne bo dovolj in da bo nujna tudi dolgoročna prilagoditev sektorja novim razmeram. Razvoj sadjarstva v Sloveniji po njihovih navedbah ogroža tudi evropska uredba o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.

Sorodna novica EU želi na občutljivih območjih prepovedati uporabo fitofarmacevtskih sredstev

Kot so spomnili udeleženci posveta, uredba za Slovenijo predvideva 58-odstotno zmanjšanje uporabe in tveganja fitofarmacevtskih sredstev do leta 2030 glede na izhodiščno obdobje. "Trenutni predlog evropske uredbe resno ogroža konkurenčnost slovenskega sadjarstva v primerjavi z drugimi državami in s tem posredno tudi ustrezno zagotavljanje samooskrbe s slovenskim sadjem, ki je po podatkih Statističnega urada RS najnižja do zdaj – v lanskem letu se je znižala za 22 odstotnih točk na 14 odstotkov," so zapisali v zbornici.

Prihodnost slovenskega sadjarstva je v luči novih predlogov evropske zakonodaje in trenutnih razmer na trgu postavljena pred številne izzive, so posvarili. Bistvena je hitra prilagoditev sektorja ob vzajemnem sodelovanju pridelovalcev in stroke ter to, da zastavljeni cilji evropskih uredb ne povzročijo zmanjševanja kmetijske pridelave, opuščanja kmetovanja in s tem posredno nizke samooskrbe s hrano v Sloveniji, so prepričani.

To bi lahko po njihovem mnenju povzročilo še večjo odvisnost od uvoza hrane, ki je v trenutnih gospodarskih in političnih razmerah precej nezanesljiva. "Zato je nujno, da so kriteriji za zmanjševanje zaščitnih sredstev sorazmerni, realno uresničljivi, da upoštevajo posebnosti posamezne države in da kmetom pridelovalcem omogočajo trajnostno kmetovanje tako v ekonomskem, okoljskem in družbenem vidiku," so podčrtali.

Kmetijski sejem obiskala ministrska ekipa stranke SD

Sejem Agra v Gornji Radgoni je obiskala tudi ministrska ekipa stranke SD. Kot je ob obisku dejal gospodarski minister Matjaž Han, je slovensko gospodarstvo pred velikimi izzivi zaradi vojne v Ukrajini, predvsem izzivi, kako se soočiti z energetsko krizo. Glede ponedeljkove napovedi predsednika vlade Roberta Goloba, da bi vlada prihodnje leto gospodarstvu lahko namenila do milijarde evrov pomoči, je Han pojasnil, da vlada ni še nikomur ničesar namenila. "To je predvidevanje predsednika vlade in tudi predvidevanje ekipe, ki se dnevno ukvarja s to krizo, je, da bo treba nameniti bistveno več denarja za to, da se bo lahko sanirala škoda, ki je nastala zaradi vojne v Ukrajini," je pojasnil v izjavi za medije.

Ponovil je Golobove besede iz ponedeljkovih večernih televizijskih oddaj, da bo vlada poskušala gospodarstvo ohraniti nad vodo, nato pa poskušala zagotoviti, da bo ostalo tudi konkurenčno. "Vse nadaljnje ukrepe bomo skomunicirali z gospodarstvom in jih potem tudi sprejeli. Bo pa to težek zalogaj za Slovenijo, ker, saj veste, proračun ima en okvir in iz tega okvirja ne bomo mogli iti," je poudaril gospodarski minister in spomnil, da se ministrstvo mesečno usklajuje z gospodarskimi, obrtnimi in trgovinskimi zbornicami.

Sorodna novica Po koronskem zatišju znova v polnosti zaživel kmetijsko-živilski sejem Agra

Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Aleksander Jevšek je dejal, da se je ministrska ekipa med obiskom sejma pogovarjala z razstavljavci in podjetniki ter prisluhnili težavam, v katerih se nahajajo. Kot je povedal, so trenutno v aktivnem pripravljanju operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2021–2027, ki ga želijo uradno predati Evropski komisiji konec septembra. "Septembra pričakujemo obisk evropske komisarke za kohezijo in reforme Elise Ferreira. Srčno si želim, da bi tudi ona obiskala Pomurje in si ogledala nekatere projekte, ki so bili financirani iz finančne perspektive 2014–2020," je dejal.

Jevšek je ob tem pojasnil, da program pripravljajo po načelu od spodaj navzgor, kar pomeni, da se pogovarjajo z lokalnimi skupnostmi in kohezijskimi regijami, hkrati pa program usklajujejo horizontalno, torej z drugimi ministrstvi. "Vključujemo Gospodarsko zbornico Slovenije, Kmetijsko-gozdarsko zbornico, v sredo je tukaj tudi svet pomurske regije, ki se ga bom sam osebno udeležil in tudi tam seznanil župane in županje z vsebinami finančne perspektive, v katero vstopamo," je še povedal.

Obiska Agre se je udeležila tudi zunanja ministrica in predsednica SD-ja Tanja Fajon. Obisk kmetijskega sejma je označila za izjemno priložnost, da se trije ministri, ki pokrivajo zelo pomembne resorje za pomoč gospodarstvu, soočijo z realnimi izzivi slovenskega gospodarstva in kmetijstva. Verjame, da bodo lahko to prenesli tudi v nadaljnje razprave na vladi.