"Danes je 110. dan stavke, razmere so danes po 12. krogu pogajanj še bolj zaostrene. S stavkovnimi pogajanji nismo prišli nikamor, še vedno smo pri prvi alineji prve stavkovne zahteve in to je novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija," je v uvodu v izjavi za javnost pred RTV Slovenija povedala predsednica Konfederacije novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković.

Po njenih besedah vodstvo, namesto da bi razreševalo razmere, zaradi katerih je bila napovedana stavka, raje na posamezna uredništva, novinarje in druge ustvarjalce programov stopnjuje pritiske, izvaja šikaniranja, mobing, posega v uredniško in novinarsko delo. "Npr. direktor televizije presega svoja pooblastila, ko pritiska na urednike oddaj in jim diktira goste in vsebino, posameznim zaposlenim se grozi z disciplinskimi postopki in odpovedjo delovnega razmerja, zato smo generalnega direktorja že pozvali, naj zaradi preseganja pooblastil razreši direktorja televizije, a odgovora še nismo prejeli," je nadaljevala Milinković.

Grožnje z disciplinskimi postopki in odpovedmi

Za grožnje z disciplinskimi postopki, tako Milinković, ni nobene pravne podlage, gre za očitno zlorabo delovnopravnih institutov in zakonodaje proti tistim kolegom, ki vztrajajo pri spoštovanju programskih in profesionalnih standardov. "Kaznuje se jih zato, ker spoštujejo kodeks, ker spoštujejo zakon, ker spoštujejo statut," je naštela in dodala, da ne bodo odnehali, pač pa vztrajali pri profesionalizaciji novinarskega dela in avtonomiji novinarjev in urednikov.

Z disciplinskimi postopki pa se po njenih besedah grozi tudi zaposlenim, ki izražajo solidarnost z napadenimi kolegi. "Novinarji in uredniki smo po kodeksu dolžni javnost obvestiti, kdaj, kje se izvaja cenzura, o tem redno obveščamo javnost in ne bomo dovolili, da nas utišajo," je še dejala Milinković in dodala, da jih vodstvo želi utišati tudi tako, da "krati svobodo do izražanja in informiranja javnosti", zato svojega dela ne morejo opravljati profesionalno.

Na različne institucije so zaradi groženj vložili več deset prijav, tudi ovadb. "Ne bomo se pustili ustrahovati, napad na enega od nas je napad na vse, celoten kolektiv, celotno javno radiotelevizijo," je sklenila.

Generalni direktor predlagal mediacijo

Na pogajanjih se je po njenih besedah po daljši odsotnosti pojavil generalni direktor Andrej Grah Whatmough, a še vedno nobena od stavkovnih zahtev ni izpolnjena. Vodstvo prav tako ne opravlja dolžnosti pregleda kršitev profesionalnih programskih in etičnih standardov tudi delovnih obveznosti odgovorne urednice informativnega programa in v. d.-ja urednika uredništva. Vodstvo ne ponudi nobene rešitve, pač pa nadaljuje poskuse diskreditacije in oviranja stavke, je dodala.

Generalni direktor RTV Slovenija je sicer na današnjih stavkovnih pogajanjih predstavil idejo, da bi sporazum poskusili doseči s pomočjo mediacije in po zakonu o mediaciji. Do predloga se mora zdaj opredeliti stavkovni odbor.

Urbanija: To so pavšalne obtožbe brez argumentov

Direktor TV Slovenija Uroš Urbanija na očitke odgovarja, da s prijavami ni seznanjen, prav tako ni seznanjen s pritiski na televiziji. "Če mi bodo predložili konkretne primere, bomo seveda takoj ukrepali tako, kot je to potrebno," se je za Radio Slovenija odzval Urbanija. Poudaril je, da se je kot direktor dolžan odzvati, ko kdor koli žali svoje sodelavce.

Vodstvo po njegovih besedah v novinarsko delo ne posega. "Če bi posegali, bi danes imeli tukaj konkretne primere, kje, kdaj, zakaj, ker tega ni, so to očitno samo neke pavšalne obtožbe brez pravih argumentov," je še dejal direktor in dodal, da na novinarsko delo pravzaprav pritiskajo sindikati. Nedopustni so, tako Urbanija, pritiski sindikatov na urednike na televiziji, s katerimi skušajo vplivati na vsebino.

Sorodna novica KSJS poziva državni zbor, naj preuči možnost za razrešitev članov programskega sveta RTV-ja

Boris Vasev: Retorika se zaostruje

"V zadnjih tednih opažamo močno zaostrovanje retorike in delovanja vodstva v njegovem boju proti zaposlenim, predvsem novinarjem in novinarkam, ki opozarjamo na nevzdržne razmere v zavodu pod sedanjim vodstvom, na kar se odgovorni odzivajo v edinem jeziku, ki ga premorejo, in sicer s pritiski, žalitvami, posmehom," pa je v uvodu na novinarski konferenci povedal MMC-jev novinar Boris Vasev.

Eden od pritiskov so po njegovih besedah grožnje z disciplinskimi postopki zoper zaposlene zaradi javnega izražanja solidarnosti s kolegi in kolegicami, ki so neupravičenih sankcij že bili deležni. "Ampak vodstvo s sankcijami ne grozi samo zaradi izrazov solidarnosti v etru, ampak tudi zaradi izražanja stališč zunaj etra, zunaj portala, na družbenih omrežjih recimo. Tak primer je moj, ko je vodstvo sprožilo disciplinski postopek zaradi moje kritike hujskaškega in neprofesionalnega dela Igorja Pirkoviča," je izpostavil Vasev.

Po njegovih besedah je Pirkovič sredi avgusta v oddaji Utrip dobesedno zagovarjal širjenje nepreverjenih govoric, po katerih naj bi bili prebežniki krivi za požar na Krasu. "Njegove besede so bile – kaj je res, naj pokaže preiskava, a zakaj bi molčali. Na tem mestu bi rad izpostavil, da gre za človeka, ki je zaposlen kot novinar, urednik, voditelj. Verjetno ni treba posebej predstavljati, zakaj je takšno poročanje v navednicah nesprejemljivo," je povedal Vasev.

Vasev: Vodstvo zagovarja hujskaštvo in sankcionira kritiko tega

"Pirkovič javno brani, v etru javne televizije, širjenje govoric ob zelo občutljivi temi, kot so požari, o krivdi ene od družbeno najbolj ranljivih skupin, ki je obenem stalna žrtev rasističnih napadov politične opcije, ki ji je tudi sam v etru odkrito naklonjen in od katere je kot scenarist državnih proslav tudi prejemal plačila. Njegovo hujskaštvo od vodstva ni deležno sankcij, nasprotno, vodstvo ga pri tem brani in podpira, moja kritika hujskaštva pa je deležna sankcij," je opozoril Vasev.

A ta težava, tako Vasev, presega Pirkoviča. "Da je on kljub enotnemu nasprotovanju celega uredništva postal v. d. urednika MMC-ja, je kriva odgovorna urednica informativnega programa na javni televiziji Jadranka Rebernik, ki ji njeno uredništvo prav tako močno nasprotuje. Njo pa je kljub volji in zahtevam kolektiva na položaj postavil generalni direktor Whatmough. Ko k tem ljudem dodamo še Uroša Urbanijo kot nekdanjega PR-ovca vlade, ki je uživala odkrito podporo neonacistov in neonacistom prek ministrstva za kulturo to podporo tudi vračala, je jasno, od kod podpora vodstva takšnemu hujskaštvu in od kod napadi na zaposlene zaradi kritik hujskaštva," je navedel.

Pri disciplinskem postopku, tako Vasev, gre za nadaljevanje nedopustne prakse, ki jo je Urbanija izvajal že kot vodja Ukoma, ko je v svojih napadih na novinarje RTV-ja izpostavljal tudi zasebne zapise. "Kar je prej počel s pozicije moči znotraj vlade, zdaj počne s pozicije moči znotraj RTV-ja," je dodal.

"Vodstva dialog z zaposlenimi ne zanima, zanimajo jih zgolj kaznovanje, ustrahovanje, discipliniranje. Ampak kolektiv ostaja enoten, zaposleni smo solidarni drug z drugim in vsi disciplinski postopki ne morejo zamegliti tega, da gre za politično nastavljeno vodstvo, katerega namen je razgraditi javno radiotelevizijo. Predvsem na nas, na zaposlenih, je, da jim tega ne dopustimo," je sklenil nagovor Vasev.

Bergant: To, kar se dogaja, ni normalno

"To, kar se pri nas dogaja v 22. letu 21. stoletja po Kristusovem rojstvu sredi Evrope, v državi EU-ja, ki bi morala upoštevati najvišje demokratične in civilizacijske standarde, je zelo nenavadno, ni nekaj normalnega, zato je pomembno, da vsi tisti, ki smo v večini in ne več tako zelo tihi večini, dobivamo pomembno podporo iz različnih delov naše družbe, navsezadnje podporo največje raziskovalne in znanstvene ustanove v državi Univerze v Ljubljani," pa je dejal Igor E. Bergant, novinar, voditelj in član pogajalske skupine.

"Pomembno je, da je v državi ustanova, kot je naša, ki z javnimi sredstvi nudi zanesljive, verodostojne in dostopne informacije za vse v tej družbi in državi, vključno z najmlajšimi, vključno s starejšimi, manjšinami. Zato je poseganje v pravico ljudi do verodostojne in dostopne informiranosti poseg v demokracijo, to poskušamo že nekaj časa razložiti ljudem, ki to institucijo vodijo, vendar tega preprosto nočejo razumeti," je izpostavil Bergant in dodal, da posledično ne preseneča argumentirano prepričanje številnih, da "takšni ljudje take institucije ne morejo voditi".

Sorodna novica Slovenski center PEN vodstvo RTV Slovenija poziva, naj preneha s šikaniranjem novinarjev

Žorž: Novinarje podučujejo tisti, ki sramotijo novinarski poklic

"Novinarke in novinarje Televizije Slovenija želijo disciplinirati, ustaviti, ponižati, želijo jih prestrašiti, izčrpati, želijo jih pokoriti, premagati. Uporabil sem nekaj terminov, ki bi jih pogosteje slišali ob opisovanju nekaterih agresorskih vojaških operacij, takšna je tudi mentaliteta ljudi, ki to želijo, takšen je njihov način in to je njihov namen, naš namen pa je, da se temu upremo, da to preprečimo, naš namen je, da se borimo do konca. Novinarke in novinarje RTV Slovenija podučujejo tisti, ki zavestno kršijo programske standarde, tisti, ki sramotijo novinarski poklic, tisti, ki ga ne opravljajo odgovorno, tisti, ki ga sploh ne opravljajo, tisti, ki ga sploh ne razumejo, ker ga nočejo, ne zmorejo, ali pa ne znajo," je iz pisma, ki ga je napisal javnosti, na konferenci prebral radijski novinar Miha Žorž.

"Ali si, draga javnost, predstavljaš, kaj bi pomenilo, če bi se gasilci na Krasu s požari spopadali v nasprotju s standardi, v nasprotju s profesionalno etiko, v nasprotju z zahtevami poklica, ki ga opravljajo, ali si predstavljaš, cenjena javnost, kakšne posledice bi občutili v zdravstvu, če bi zdravniki k zdravljenju pacientov pristopili brez trohice strokovnosti, brez empatije in brez splošnega razumevanja medicine, si predstavljaš, draga javnost, da bi v šolah učili ljudje, ki nič ne znajo," je Žorž potegnil vzporednico in dodal, da "je RTV pacient, ki mu zdravniki ne želijo naravnati zlomljene noge, da je RTV avtocesta, kjer velja zakon močnejšega, in da je RTV Kras, kjer divjajo požari, ki so jih zanetili gasilci".

"Ni pomembno, katerih je več in katerih je manj, pomembno je, kaj je res in kaj ne, pomembno je le, kdo ima prav!" je sklenil Žorž.

Koban: Urbaniji izrekam opomin

Montažer in pesnik Dejan Koban pa je kot zadnji govorec dejal, da je eden od 14 kolegov, ki so 23. avgusta v podporo Vesni Pfeiffer in Saši Kranjcu stopili v studio med snemanjem v živo. "Ponosen sem, da sem to naredil, in ponosen sem, da sem v ponedeljek, 5. septembra, to gesto ponovil," je dejal.

"Urošu Urbaniji izrekam prvi opomin, do ponedeljka ima čas, da opravi domače branje, da prebere to čudovito knjigo Živalska farma Georgea Orwella," je povedal Koban in dodal, da bo prihodnji ponedeljek v času svoje malice pred vrati direktorja televizije spet v znak protesta in podpore kolegicam in kolegom bral poezijo. Od ponedeljka dalje bo Koban zbiral tudi opomine Urbaniji, ki jih lahko kolegice in kolegi prinesejo in vržejo v škatlo.

"Te opomine mu bom v doglednem času slavnostno izročil in pričakoval, da bo citiral vsaj en stavek iz te knjige," je sklenil nagovor Koban in nato v mikrofon prebral še kratek odlomek iz Živalske farme.