Tako pravi profesorica in sociologinja Jana Javornik z univerze v Leedsu.

Novi kralj Karel III. se je na prevzem oblasti pripravljal vse svoje življenje, predvsem pa v zadnjih letih, ko je prevzemal vse več materinih obveznosti. Karla III. čaka zahtevna vloga. Kraljica Elizabeta II. je bila zelo priljubljena in spoštovana, njena smrt pa je prišla v času, ko se Združeno kraljestvo spoprijema s številnimi izzivi, pa tudi znotraj družine so nekateri odnosi razrahljani, ugled kraljevske družine se je v zadnjih letih, predvsem zaradi odnosov s princem Harryjem, znova okrnil. Valižanski princ je bil vse življenje razpet med modernizacijo monarhije, pri čemer je skušal poiskati svoje mesto v hitro spreminjajočem se svetu, po drugi strani pa ohraniti tradicijo, ki je ena od odlik monarhije.

Kraljica je bila institucija sama po sebi

"Kraljica je bila zadnja sila kontinuitete, neke vrste sidrišče sodobne britanske identitete od konca druge svetovne vojne. Bila je stalnica v življenju številnih, saj je vladala kar 70 let, sedem mesecev in dva dni. Kraljica Elizabeta II. je bila institucija sama po sebi," je za MMC dejala profesorica Jana Javornik in v isti sapi dodala, da je bilo ob njenem rojstvu živih le 100.000–150.000 danes še živih državljanov.

Tudi angleški novinar David J. Constable je ponovil v teh dneh pogosto slišano frazo, da se je s smrtjo kraljice končala neka doba. "Ljudje sicer pogosto uporabijo to frazo za nepomembne reči, toda s smrtjo kraljice Elizabete II. je dejansko konec neke dobe, druge elizabetinske dobe. Gre za prelom, tako v Združenem kraljestvu kot po svetu. Bila je monarhinja stabilnosti in kontinuitete, ki je presegla politiko. Njeno vladanje je trajalo od obdobja po koncu druge svetovne vojne vse do obdobja TikToka," je bil slikovit. "Buckinghamska palača je obvestilo o njeni smrti objavila na Twitterju!"

Sorodna novica Kralj Karel III. se je v prvem govoru zahvalil "ljubi mami" in se zaobljubil, da bo služil ljudem

Kot pravi, so ljudje zaradi njene smrti v šoku, kljub njeni starosti in dejstvu, da je bil ta trenutek neizogiben. "Njena zapuščina je zapuščina predanosti in zavezanosti službi in državi. Bila je tudi vez z neko drugo dobo, z neko drugo Britanijo, ki je danes razdeljena in negotova, in z Evropo. Kraljica je bila lepilo, skupaj je držala narod."

Na vprašanje, ali lahko s smrtjo Elizabete II. pričakujemo porast teženj po koncu monarhije, profesorica odgovarja, da so težnje po ukinitvi monarhije žive že dolgo, a kraljica je uspešno vodila monarhijo kot družinsko podjetje, s skrbno izbrano, načrtovano, negovano, premišljeno predstavo za javnost, z občutkom, ki ga drugi člani kraljeve družine nimajo ravno. "Družbena omrežja, ki jih skrbno upravljajo, so omogočila dostop do mlajših in ponujajo skrbno premišljene vpoglede v njihovo intimnejše življenje urejene družine. Vprašanje je, kako se bodo ti odzvali na njeno smrt."

Constable opominja, da so bili že pred kraljičino smrtjo številni nenaklonjeni monarhiji. Ideja britanskega imperija, tako pogosto z roko v roki s kolonializmom, je že dolgo pod drobnogledom. "Kraljica Elizabeta II. je povezovala ljudi in jih navdihovala. Za katerega premierja bi lahko rekli kaj takega? Njen prvi premier, ki ga je sprejela, je bil rojen leta 1874, zadnja premierka, ki jo je sprejela pred le dvema dnevoma, pa leta 1975. To je več kot 100 let. Seveda se porajajo številna praktična vprašanja. Recimo, koliko britanske davkoplačevalce stane vzdrževanje kraljevske družine, koliko denarja bo šlo za kronanje v času, ko se spopadamo z velikimi finančnimi težavami, energetsko krizo in finančno pomočjo Ukrajini."

Sorodna novica Operacija Spomladanska plima: kako bo Karel III. postal kralj?

Jana Javornik poudarja, da je kljub vsem pretresom kraljici uspelo ostati ikona. "Platinasti jubilej letos je bil velik uspeh in dokaz, da je v 70 letih obdržala veliko naklonjenost. Nikoli ji niso pripisali profilirane osebnosti. Je osrednja oseba Združenega kraljestva. Kar sedem desetletij Angleži niso mogli opraviti gotovinske transakcije brez njene prisotnosti (na bankovcih in kovancih). Bila je močno integrirana v vsakdanje življenje."

Kraljičin prevzem monarhije je zaznamoval sodobno zgodovino Otoka v njenem formativnem povojnem obdobju, ko se je država izvijala iz primeža povojne obnove, pomanjkanja, vzpostavljanja NHS-a in sploh temeljev sodobne države, našteva prelomne dogodke sogovornica. "Do nastopa Churchilla, ki je zastopal občutno konservativnejšo, tradicionalistično, imperialistično politiko, kot močan privrženec monarhije. Zanimiv je bil odziv na obisk Williama in Kate na Karibskih otokih, ki ga je spremljal močan republikanski sentiment; princa Charlesa so na slovesnosti na Barbadosu posedli ob Rihanno."

V povezavi odnosa Britancev do članov kraljeve družine je sogovornica opomnila na nasprotovanje dragi selitvi Williama, Kate in njunih treh otrok v času, ko se preostali prebivalci spoprijemajo z draginjo. "V preteklosti so se odzvali na kritike, da ne plačujejo davkov. Odzivi na aktualne odločitve so skromnejše. Čas bo pokazal, kako se bo država odzvala na sicer nepopularnega zdaj že kralja Karla III."

Ob tem poudarja na pomembno dejstvo, da je Združeno kraljestvo precej razklano oziroma ideološko razdeljeno, razredna stratifikacija se je poglobila. "Brexit in škotska neodvisnost (ki ji je kraljica nasprotovala) sta se globoko zarezala v jedro družbe, kakršno je podedoval novi kralj," še dodaja Jana Javornik.

Karel III. že od mladih let goreč zagovornik varovanja okolja

Kritiki sicer novemu kralju že očitajo, da bo šibek kralj in da je slabo opremljen za vladanje. V preteklosti so se mu tudi posmehovali zaradi pogovarjanja z rastlinami in njegove obsesije z arhitekturo in okoljem. Njegovi podporniki pa vztrajajo, da je bil na področju varovanja okolja naprednejši od časa, da je skrben in da je njegova organizacija v zadnjih 50 letih pomagala več kot milijonu nezaposlenih in mladih na socialnem obrobju.

Področje, na katerem je bil novi kralj dejaven že od zgodnje mladosti, je ekologija. O podnebnih spremembah je govoril že vse od leta 1968, ko tema še zdaleč ni bila ena najbolj perečih in na naslovnicah medijev, in že več kot 50 let opominja na pomen varovanja okolja.

"Ali želimo biti v zgodovino zapisani kot ljudje, ki niso storili ničesar, da bi svet rešili pred propadom, pa bi to lahko storili? Tega ne želim," je dejal v govoru na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu leta 2020. V intervjuju za CNN je takrat v Davosu princ Charles dejal, da je še mogoče uresničiti načela pariškega podnebnega sporazuma, katerega goreči zagovornik je bil. "Ne moremo nadaljevati tako, da je vsak mesec presežen nov temperaturni rekord. Če ne ukrepamo predolgo, in to smo naredili, potem bo vse težje." Ob tem je dodal, da se zaveda, da bo terjalo tisoče milijard. A kot je dejal, podnebne spremembe in izguba biodiverzitete predstavljajo veliko grožnjo.

Sorodna novica Življenje kraljice Elizabete II.: od "zgolj" princese do ene najvplivnejših osebnosti modernega časa

Vprašanje je, koliko bo v svoji novi funkciji, ki od njega zahteva nepristranskost, še lahko ostal aktiven na tem področju.

Po besedah Jane Javornik se Združeno kraljestvo spoprijema s postbrexitno realnostjo, pandemijo, nepojenjajočim klicem po škotski neodvisnosti in draginjo. "Kralj je podedoval zelo drugačno državo kot njegova mati. Večine držav, ki so zapisane v knjižici ob kraljičinem kronanju leta 1953, bodisi ni več bodisi so se preimenovale. Vprašanje je, kakšno, če sploh, vlogo bo imela monarhija v prihodnosti."

Kraljica svojih političnih prepričanj ni izražala, novi kralj jih ne skriva

Po njenih besedah je bila kraljičina popularnost povezana tudi s tem, da svojih političnih prepričanj ni izražala javno, kar pa ne pomeni, da jih ni imela. "Tako je menda podpirala brexit, verjela v Commonwealth, leta 2014 v skrbno izpiljenem nastopu naslovila škotsko neodvisnost in jasno zastopala barve Unije (enotne ZK). Niso je ujeli nepripravljene; ko so jo enkrat skrivoma posneli, je v zasebnem pogovoru ošvrknila svetovne voditelje, kako zgolj govorijo in malo naredijo za podnebje. Ob obisku londonske borze leta 2008 je ostro vprašala, kako je mogoče, da finančnega zloma ni nihče predvidel. Harold Wilson je pripomnil, da se je bilo treba za avdience pri njej vedno temeljito pripraviti, njen odnos z M. Thatcher je bil znan kot precej hladen. A o tem se sama ni javno izrekala."

Po drugi strani pa novi kralj Karel III. ne skriva svojih stališč. "Znan je po ‘black spider memos’, tajnih pismih poslancem in politikom, s katerimi je poskušal vplivati na njihova stališča. Njegova osebna stališča so jasna in znana," pravi Jana Javornik. "Ko se je kraljica upočasnila v svoji deseti dekadi in leta 2018 predala številne obveznosti drugim članom, zlasti Charlesu, spremljamo tudi skrbneje oblikovano javno podobo novega kralja. V enem od intervjujev je tako na vprašanje, ali bo reformiral in dejavno vplival na politiko, odgovoril, da ni tako neumen. Osebno menim, da kralj dobro razume omejitve monarhije, zlasti po političnem škandalu pred nekaj stoletji, ko je Velika Britanija za nekaj časa postala republika. A zgodi se lahko, da bi kralj izkoristil katero izmed svojih predpisanih možnosti pri potrjevanju zakonov, a močno dvomim, da bo želel ogroziti monarhijo. Zaveda se, da je izjemno nepopularen in prepričana sem, da se je zadnja štiri leta lahko dobro pripravil na prevzem funkcije."

Constable sicer ocenjuje, da se je odnos britanske javnosti do Karla III. in Camille skozi leta spremenil, v zadnjih letih se je nekoliko omilil. "Kralj Karel III. je zdaj 73-letni monarh in govori se, da bo kronanje šele čez nekaj mesecev, ko bo star 74 let. Kraljica je bila ob kronanju stara 25 let in gotovo je bil res občutek, da se je začela nova doba, medtem ko je pri Karlu občutek, da bo šla krona kmalu dalje na princa Williama. Mislim pa, da bomo imeli do takrat, ko bo princ William postal kralj, drugačno Britanijo in drugačno Evropo."