Ministrstvo za zdravje nima vpliva in ne odloča o gradnjah zasebnih bolnišnic, je na novinarski konferenci poudaril zdravstveni minister Daniel Bešič Loredan. Je pa naloga ministrstva in vlade, da določi financiranje zdravstvenih storitev, pripravi izhodišča za napovedano reformo zdravstvenega sistema, denar, namenjen investicijam, usmeri v javne zdravstvene zavode in poskrbi, da bodo javni zdravstveni zavodi najmočnejši člen zdravstva, je dodal.
Če jim bo to uspelo in bodo javni zdravstveni zavodi močni, zaposleni pa bodo imeli dobre pogoje in plačilo za opravljanje dela, gradnja zasebnih bolnišnic po njegovih besedah ne bo vplivala na javni zdravstveni sistem. V nasprotnem primeru pa bodo ob nadaljevanju slabih razmer zaposleni prehajali k zasebnikom, kjer bodo bolje cenjeni in plačani, je dejal.
"Potem bomo imeli silno težavo z javnim zdravstvenim sistemom in z dostopnostjo do zdravstva. Pravzaprav bomo imeli dva vzporedna zdravstvena sistema za bogate in za reveže," je opozoril.
Spomnil je, da je javni zdravstveni sistem sestavljen iz javnih zdravstvenih zavodov in zasebnikov koncesionarjev. Sistem koncesionarstva imamo po njegovih besedah edini v Evropi, zato se moramo vprašati, ali izpolnjuje namene, s katerimi je bil uveden pred 20 leti.
Bešič Loredan je še napovedal, da se bo slovenska zdravstvena reforma zgledovala po finskem in estonskem modelu z močnim javnozdravstvenim in socialnovarstvenim sistemom. Estonija je dober primer digitalne preobrazbe, Finska pa model za reformo zdravstva v socialno pravičen sistem po meri državljana. To naj bi bil odgovor na namere zasebnega kapitala zavarovalnic Triglava in SaveRE po ustanavljanju zasebnih klinik.
Kot je poročal Radio Slovenija, so iz Triglava odgovorili, da naložbene dejavnosti pri gradnji zasebne bolnišnice v okviru skupnega projekta s Savo Re izvaja Zavarovalnica Triglav, matična družba skupine, in ne Triglav, zdravstvena zavarovalnica, ki se ukvarja z razvojem in izvajanjem zdravstvenih zavarovanj. Kot so dejali, gre za redne dejavnosti upravljanja naložbenega portfelja skupine, ki je eden od dveh ključnih stebrov njihovega poslovanja.
Bešič Loredan je zanikal, da bi bil s projektom seznanjen. Dejal je, da je naloga vlade in ministrstva, "da opolnomočita javne zdravstvene zavode z reformo zdravstvenega sistema, plačnega sistema, bistvenim izboljšanjem pogojev dela in da z natančno znanim financiranjem ločimo državno od zasebnega".
Reforma naj bi bila nared do leta 2025, ko bo zagotovljeno, da se bolniki zdravijo v javnem zdravstvenem sistemu in da bodo zdravstveni delavci plačani podobno kot pri zasebnikih. "Ko bomo spremenili sistem, bo tako rekoč vseeno, koliko bolnic bomo zgradili, če jih bodo zasebniki hoteli graditi."
Že v četrtek naj bi bila na seji vlade pripravljena izhodišča za pogajanje s sindikati, je dejal Bešič Loredan in dodal, da iščejo način, kako 74 milijonov evrov iz dopolnilnih zavarovalnic porabiti za javne zdravstvene storitve in krajšanje čakalnih dob, je za Radio Slovenija poročala Helena Lovinčič.
V Ljubljani naj bi se gradila nova zasebna bolnišnica
Diagnostični center Bled bo v Ljubljani zgradil 17,5 milijona evrov vredno zasebno bolnišnico. Bolnišnica bo stala ob krožišču med Kranjčevo in Štajersko cesto. Obsegala bo 18.600 kvadratnih metrov prostorov, v njej bo do 80 bolnišničnih postelj, specialistične ambulante pa bodo sprejemale do 400 bolnikov dnevno. Center je trenutno v fazi projektiranja, gradnja pa bo po načrtih trajala 16 mesecev, je poročal portal 24ur.com.
Pri Levici so v sporočilu za javnost v torek zapisali, da odločno in ostro nasprotujejo gradnji zasebnih bolnišnic in zagovarjajo javno, vsem dostopno in transparentno zdravstvo. Z gradnjo zasebnih bolnišnic bo bogatim na voljo zasebno zdravstvo z vrhunsko oskrbo, javno zdravstvo pa bo vedno bolj osiromašeno, je v torek dejal poslanec Levice Miha Kordiš.
Ministrstvo za zdravje so v stranki ob tem pozvali, naj zaustavi degradacijo javnega zdravstvenega sistema in čim prej začne pripravljati izpolnitev zavez iz koalicijske pogodbe, "da bomo ukinili nepravično in neučinkovito dopolnilno zdravstveno zavarovanje, razmejili javno in zasebno zdravstvo ter namenili več sredstev za financiranje javnih zdravstvenih storitev".
Že v naslednjem tednu pa bodo na ministrstvu z vodstvom UKC in ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem iskali rešitve glede urgentne obravnave bolnikov v Ljubljani.V Zdravstvenem domu Ljubljana so klinični center pred časom namreč obvestili o spremenjenem delu njihove splošne nujne medicinske pomoči (SNMP).
V UKC so takrat opozorili, da pričakujejo dodaten pritisk na že preobremenjene urgentne ambulante - internistično prvo pomoč ter urgentni ambulanti infekcijske in nevrološke klinike. Minister zdaj napoveduje, da bodo z vodstvom UKC in ljubljansko mestno občino sklenili tripartitni dogovor.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje