Sorodna novica Očitki antisemitizma z Documente odnesli umetnino indonezijskega kolektiva

Documenta, ki so jo prvič organizirali leta 1955, je poleg beneškega bienala ena najpomembnejših razstav sodobne umetnosti na svetu. A so njeno 15. izvedbo zasenčile vsakič nove obtožbe o antisemitizmu, ki so vzniknile še pred njenim začetkom. Tokratno dogajanje je sicer privabilo mnoge obiskovalce, a je bila obiskanost za približno 15 do 20 odstotkov nižja od rekordnega obiska pred petimi leti.

Glasovi kritike že nekaj mesecev pred odprtjem
Prvi očitki na račun indonezijskega kuratorskega kolektiva Rugangrupa so prišli v javnost že na januarja letos, ko jo je na anonimnem blogu kritiziralo zavezništvo proti antisemitizmu. To je v svojem zapisu opozorilo, da je ta kuratorski kolektiv naravnan protijudovsko in da njegovi umetniki podpirajo kulturni bojkot Izraela. Nekateri člani kuratorskega kolektiva so namreč tudi člani skupine BDS-a, ki se bojuje proti izraelski okupaciji palestinskih ozemelj.

Kmalu po začetku Documente, ki je svoja vrata odprla 18. junija, je prvotno najbolj razburila predstavitev palestinske skupine The Question of Funding, ki je v javnosti sprožila širšo razpravo o antisemitizmu. Mohamed Al Havajri, eden izmed njenih članov, v svoji seriji Guernica Gaza denimo združuje podobe napadov izraelske vojske na palestinsko ozemlje s klasičnimi motivi Jeana-Françoisa Milleta, Eugena Delacroixa, Marca Chagalla in Vincenta van Gogha. Naslov serije se seveda nanaša na znamenito sliko Guernica Pabla Picassa, ki jo je ustvaril leta 1937 kot odgovor na nacistično uničenje tega španskega mesta.

Nato je med drugim razburilo tudi delo indonezijskega podtalnega umetniškega kolektiva Taring Padi, ki so ga odstranili le nekaj dni po odprtju. Na velikem delu z naslovom Ljudska pravičnost je bil med drugim upodobljen vojak s prašičjim obrazom, ovit v šal z Davidovo zvezdo in s čelado na glavi z izpisanim imenom izraelske obveščevalne službe Mosad.

Sorodna novica Opravičilo kuratorskega kolektiva in odslovljen umetniško svobodo zagovarjajoč predsednik foruma

Sperling: "V tej razpravi za politiko, ne umetnost"
"V tej razpravi za politiko, ne umetnost. Svoboden svet mora to prenesti," je med burnimi razpravami opomnil predsednik Documeta foruma Jörg Sperling in dodal, da so sporno delo odstranili zaradi političnega pritiska. Kmalu po tem je bil tudi sam primoran odstopiti. A je kmalu za njim odstopila še Sabine Schormann, generalna direktorica te pomembne predstavitve sodobne umetnosti. Še pred svojim odstopom je dejala, da bo moral kuratorski kolektiv upravičiti svoje delo. "Ni naloga vodstva, da vnaprej pregleda in odobri vsa dela. (...) To bi bilo v nasprotju z namenom Documente," je dejala takrat po pisanju nemške tiskovne agencije DPA. Na direktorsko mesto je bil začasno imenovan Alexander Farenholtz.

Sporna Documenta kot priložnost za razpravo
"Na koncu Documente 15 sta kljubovalno vztrajanje mnogih odgovornih in umik za zidove lastne arogance postala žalostna resničnost tega umetniškega festivala," je izjavil podpredsednik Mednarodnega odbora Auschwitz Christoph Heubner. "Dejstvo, da je bila ta protijudovska konotacija mogoča v Nemčiji in na Documenti 15 več kot 100 dni, kljub naraščajočim kritikam in priložnostim za razpravo bo ostala trajna napaka tega projekta, ki pomeni preobrat v Nemčiji in številne politične izjave razkriva kot govoričenje," je še ocenil Heubner.

Documenta 14, Documenta 15, Documenta 16 ...
Kot omenjeno, je bila tokratna Documenta dobro obiskana, a ne tako kot predhodna izvedba leta 2017, ko so imeli rekorden obisk. Leta 2017 je Documenta 14 namreč v Kassel privabila okoli 891.500 ljudi. Tistega leta pa se je Documenta odvijala tudi v Atenah, kjer jo je obiskalo še okoli 339.000 ljudi. Po preliminarnih ocenah naj bi letošnji dogodek obiskalo med 710.000 in 760.000 ljudi, a končne številke še niso znane, navaja DPA. Naslednja Documenta bo zasedla Kassel leta 2027.