Države članice morajo sankcije dokončno potrditi še po pisnem postopku, o novih ukrepih so se za zdaj dogovorili veleposlaniki držav članic pri EU-ju.
Sankcije med drugim vključujejo pravno podlago za uvedbo cenovne kapice za rusko nafto. Veljala naj bi samo za pomorski prevoz surove nafte in določenih derivatov v tretje države ter določene storitve, povezane s tem. Načelni dogovor o določitvi cenovne kapice za rusko nafto za tretje države je bil sicer dosežen že v okviru skupine G7, na kar je ob predstavitvi predloga sankcij spomnila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen.
Nov sveženj sankcij bo vključeval tudi prepoved uvoza dodatnih ruskih izdelkov. Bruselj pa predlaga tudi razširitev seznama izdelkov, katerih izvoz v Rusijo je prepovedan. Prav tako bo EU razširil seznam posameznikov in pravnih oseb, za katere veljajo sankcije.
Za nov sveženj sankcij se je sicer EU odločil zaradi ruskega zaostrovanja agresije na Ukrajino, potem ko je Moskva v ukrajinskih regijah Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje organizirala referendume o priključitvi Rusiji. Medtem je priključitev, ki je mednarodna skupnost ne priznava, tudi že izvedla.
Evropska unija je do zdaj sprejela že sedem svežnjev sankcij proti Rusiji zaradi njenega napada na Ukrajino, ki se je začel konec februarja. Zadnjega, ki med drugim vključuje prepoved uvoza ruskega zlata, so članice potrdile julija.
Kumer: Kapica najbrž postopna
Slovenski infrastrukturni minister Bojan Kumer meni, da je poseg na trg električne energije nujen in najlažje dosegljiv tako, da se uvede plačni strop za ves zemeljski plin. Prepričan je, da bo tudi v Sloveniji uvedena kapica, a postopoma. Najprej na ruski plin, nato na preostali plinovodni zemeljski plin, nato na utekočinjen plin (LNG), šele zatem bomo dosegli trdno omejitev cene vsega plina na veleprodajnih trgih. Pričakuje, da se bo to zgodilo do konca oktobra.
Slovenija bo sicer v skladu z evropsko uredbo morala doseči 10-odstotni prihranek pri električni energiji. Začelo se bo na prostovoljni bazi, je navedel Kumer. Če to ne bo zadostovalo, bodo uvedli "mehke" ukrepe, denimo pri zunanji razsvetljavi na parkiriščih. Preizkušajo tudi "fleksibilno varčevanje" pri nekaterih subjektih v električnih konicah. Skrajni ukrep bi lahko bile redukcije, a Kumer je prepričan, da se to ne bo zgodilo. To naj bi pokazala vaja na elektriki in plinu, ki je bila pred kratkim izvedena. "Z mirnostjo pričakujem zimo," je dejal.
Čez dan je sicer burno odmevala njegova izjava o mogoči prepovedi obratovanja smučišč, če ne bi bilo dovolj električne energije za oskrbo prebivalstva. V Odmevih je poudaril, da je izjavo podal po večkratnih pozivih, naj predstavi primer najhujšega scenarija. Prepričan pa je, da ne bomo prišli niti blizu tega.
Von der Leyen: V EU-ju pripravljeni razpravljati o cenovni kapici za plin
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru v Evropskem parlamentu poudarila, da bo samo močna in trdna Evropa ustavila ruskega predsednika Vladimirja Putina. Predstavila je načrtovane ukrepe glede cen energije in dodala, da je EU pripravljen razpravljati o zgornji meji cene plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije.
V Evropski uniji je treba omejiti inflacijski vpliv plina na cene električne energije, zato smo pripravljeni razpravljati o zgornji meji cene plina, ki se uporablja za proizvodnjo električne energije, je poudarila. Ta omejitev, ki bi bila začasna, bi bila po njenih besedah prvi korak k strukturni reformi trga z električno energijo. "Takšna zgornja meja cene plina mora biti ustrezno zasnovana, da se zagotovi varnost oskrbe," je dejala. Cene plina pa je treba po njenih besedah preučiti tudi zunaj trga z električno energijo.
Komisija si bo z državami članicami prizadevala tudi za zmanjšanje negotovosti in vpliva manipulacij s cenami, ki jih izvaja Rusija, je poudarila predsednica komisije. Poleg tega je napovedala okrepljena pogajanja z zanesljivimi partnerji, kot je Norveška, in pozvala k vzpostavitvi energetske platforme za skupne nakupe plina v EU-ju, da bi znižali cene energije. Pri tem je poudarila, da se je treba izogniti scenariju, po katerem bodo države članice znova tekmovale med seboj na svetovnih trgih, kar bi ceno plina zviševalo.
"Pri našem ukrepanju ostajata najpomembnejši dve stvari: to je enotno in solidarno ukrepanje," je dejala von der Leyen. Ukrepi, ki jih sprejemajo države EU-ja, morajo "ohraniti enake konkurenčne pogoje znotraj Unije", je dodala na koncu.
Po besedah predsednice komisije je EU do zdaj vzpostavil ključne instrumente za preživetje zime in za rešitev odvisnosti od ruskega plina, ti ukrepi zagotavljajo prvo raven zaščite. EU bo tako lahko prešel na naslednjo raven ukrepov, je dejala in navedla načrt za odpravo odvisnosti od ruskih fosilnih goriv RePowerEU.
Glavni govorec komisije Eric Mamer je pozneje pojasnil, da je zamisel glede cenovne kapice, ki jo je omenila predsednica, povezana s trgovanjem s plinom v Evropi na veleprodajnih trgih in ne neposredno s ceno, plačano za uvoženi plin. Ob tem je priznal "povezavo med ceno plina, s katerim se trguje v Evropi, in ceno plina, ki ga kupujemo od zunaj".
Von der Leyen pisala voditeljem
Predsednica von der Leyen je predloge, ki jih je dopoldne predstavila evropskim poslancem, podrobneje pojasnila še v svojem današnjem pismu voditeljem držav članic EU-ja, ki se bodo v petek sešli na neformalnem zasedanju v Pragi, na njem pa bodo ena osrednjih tem tudi ukrepi za spoprijemanje z energetsko draginjo.
Kot je med drugim v povezavi z zgornjo mejo cene plina zapisala v pismu, bi bilo treba takšno cenovno kapico, dogovorjeno v EU-ju, oblikovati na način, da ne bi povečala skupne porabe plina. Takšen ukrep zahteva zavezujoče ukrepe varčevanja s plinom kot nadomestilo za šibkejše cenovne signale in zaščito čezmejnih tokov subvencionirane električne energije.
Evropski poslanci so v razpravi o ruskem zaostrovanju vojne v Ukrajini poudarili pomen enotnosti EU-ja pri sprejemanju ukrepov in se zavzeli za še ostrejše sankcije proti Rusiji, nekateri pa so pozvali tudi, naj EU Ukrajini zagotovi še več orožja. Poudarili so še pomen solidarnosti v energetski krizi.
Prihajajoča zima bo velik preizkus za EU, ki ga mora uspešno opraviti, za kar bo potrebna enotnost, je dejal Manfred Weber (EPP). Opozoril je, da se je treba zoperstaviti tudi populistom v Uniji, ki imajo samo en cilj, to je oslabiti EU. Ukrajina potrebuje orožje, vključno s tanki, je dejal in podprl nov sveženj sankcij ter finančno pomoč Ukrajini.
Nove sveženj sankcij proti Rusiji je podprla tudi Iratxe Garcia Perez (S & D) in poudarila pomen enotnega odziva. Zato je po njenih besedah treba v čim večji meri izolirati tiste evropske voditelje, ki se nasmihajo Putinu, saj bo ta še naprej vztrajal s poskusi razdora v EU-ju.
K preseganju nesoglasij v Uniji je pozval tudi Petras Auštrevičius (Renew). Ukrajina potrebuje pomoč, zdaj je pravi čas, da se odločimo o njeni prihodnosti, saj je na kocki tudi evropska varnost. Članstvo Ukrajine v Natu pri tem igra ključno vlogo, vzpostaviti je treba sodelovanje in partnerstvo, je dodal.
Za še ostrejše ukrepe proti Rusiji se je zavzel Sergey Lagodinsky (Zeleni), ki je komisijo in članice pozval, naj na seznam sankcij uvrstijo tudi poslance dume.
Če želi Evropa še naprej pomagati Ukrajini, je treba zagotoviti, da breme ukrepov ne bo na plečih evropskih državljanov in podjetij, pa je opozoril Marco Zanni (ID).
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje