Sorodna novica Skrivnosti, ki se skrivajo pod vrhnjimi plastmi Vermeerjevih slik

"Videti vsa ta dela na enem mestu bo izkušnja, ki je še Vermeer ni imel priložnosti doživeti," je o velikanski razstavi, ki jo muzej odpira februarja prihodnje leto, dejal direktor Rijksmuseuma Taco Dibbits. Doslej so najobsežnejšo razstavo Johannesa Vermeerja priredili leta 1996 v Mauritshuisu v Haagu.

Ideja za razstavo Vermeerjevih del se je kuratorjem v Rijksmuseumu porodila, ko so prepoznali možnost, da na razstavo vključijo nekatere slike, ki jih lastniki le redko posodijo. Takšna je Frickova zbirka v New Yorku, ki svojih del ne posoja kar tako, ker pa trenutno prenavljajo svoje prostore, zaradi česar bi umetnine v vsakem primeru morali seliti, so naredili izjemo. Tako so ugodili prošnji, da v Amsterdam posodijo slike Častnik in smejoče se dekle (ok. 1657), Dekle, ki jo zmotijo pri glasbenem pouku (1658–1659) in Gospodarica s služkinjo (1666–1667), poroča portal Art Newspaper.

Po navedbah Rijksmuseuma je znanih približno 35 Vermeerjevih slik, vključno s Koncertom (1663–66), ki so ga leta 1990 ukradli iz Muzeja Isabelle Stewart Gardner v Bostonu. Če potegnemo črto, bo na razstavi v Amsterdamu manjkalo le okoli šest znanih slik tega cenjenega nizozemskega mojstra 17. stoletja, ki je za seboj pustil številčno skromen opus, a vseeno toliko razpršen, da muzejem le redko uspe na enem mestu zbrati večje število njegovih slik.

Poleg že napovedanih del prihajajo v Amsterdam še Diana s svojimi nimfami (1653–54) in pogled na Delft, ki jih bo posodil haaški Mauritshuis, Dekle med pisanjem iz ok. 1665 in Dekle z rdečim klobukom iz ok. 1669 iz Narodne umetnostne galerije v Washingtonu ter dve sliki iz londonske Narodne galerije, in sicer Dekle ob spinetu (1670–72) in Dekle sedi za spinetom (1670–72).

V zadnjem obdobju so več Vermeerjevih slik tudi podrobneje analizirali, med novimi spoznanji pa izstopa predvsem odkritje bolj spontanih, nekoliko debelejših potez, kar ne ustreza počasni in natančni tehniki, po kateri poznamo slikarja. "Znova je treba preveriti uveljavljeno prepričanje, da je Vermeer slikal počasi in premišljeno. Resda njegova končna dela delujejo introvertirana in kontemplativna, a njegov delovni proces je bil virtuozen in eksakten," besede Dibbitsa navaja portal Art Newspaper.

Razstavni katalog bo predstavil tudi širši kontekst okolja, v katerem je Vermeer deloval, njegov družbeni status in stike, ki jih je imel z drugimi sodobniki, kar je bilo v zadnjem obdobju nekoliko spregledano poglavje v proučevanju umetnika. Razstavo bodo odprli 10. februarja in bo na ogled do 4. junija 2023.