V potsdamskem muzeju sta podnebna aktivista zalučala krompirjev pire iz pločevinke v sliko iz znamenite serije Sene kopice, ki jo je Claude Monet ustvaril leta 1891. V muzeju so pripravili prvo oceno škode, kot so sporočili, ta dosega petmestni znesek. Direktorica muzeja Ortrud Westheider je tudi napovedala, da bo preučila odškodninske zahtevke proti aktivistoma.

Poškodovan zgolj spodnji del historičnega okvirja slike
Samo platno zaradi zasteklitve in posebnega traku iz klobučevine ni bilo poškodovano. "Je pa bil poškodovan spodnji del historičnega okvirja slike, ki bo moral na popravilo v restavratorsko delavnico," je po pisanju nemške tiskovne agencije DPA pojasnila predstavnica za stike z javnostmi v muzeju. Dodala je, da je bil krompirjev pire zalučan z veliko močjo in je poškropil tudi steno vse do stropa, kar bo prav tako treba očistiti. Senene kopice so se sicer v torek znova vrnile v stalno razstavo, muzej pa bo ostal zaprt vse do ponedeljka.

Podnebna aktivista sta se poleg akcije s krompirjevim pirejem tudi prilepila na steno. Odgovornost je že prevzelo nemško gibanje Zadnja generacija (Letzte Generation), ki od politikov zahteva učinkovite ukrepe za omejitev podnebnih sprememb. Gibanje je bilo ustanovljeno septembra lani v nemški prestolnici, danes pa Ultima Generazione deluje tudi v Milanu in Rimu ter se vztrajno širi še v preostala mesta osrednje in severne Italije.

Do aktivistov kritični glasovi z več strani
Konec avgusta se je že oglasil Nemški kulturni svet (Deutscher Kulturrat), vodilna kulturna organizacija v državi, ki je aktiviste obtožil, da s svojimi protestniškimi taktikami ogrožajo pomembne umetnine. Generalni direktor te krovne skupine nemških kulturnih organizacij Olaf Zimmermann je dejal, da čeprav razume obup podnebnih aktivistov, jasno pravi, da "je dejanje lepljenja posameznikov na okvire slavnih umetnin očitno napačno". "Tveganje poškodovanja umetnin je zelo veliko. Ogrožena dela so del svetovne kulturne dediščine in si zaslužijo zaščito, tako kot naše podnebje," je poročal Associated Press (AP).

Nedavni napad na Monetovo platno je še posebej sprožil veliko ogorčenja v svetu umetnosti. Člani Združenja nemških muzejev (DMB) so spregovorili o možnosti skorajšnjega konca uživanja v umetninah in izkoriščanja kulturnih dobrin. Ustanovitelj muzeja in znani nemški mecen umetnosti Hasso Plattner, čigar fundacija vodi muzej Barberini, je v intervjuju za Potsdamer Neuesten Nachrichten opomnil, da bi lahko bilo v prihodnosti "težje do nemogoče" najti ustanove ali posameznike, ki posojajo umetnine za razstave v tem muzeju Barberini.

Prvi odziv muzeja je bila okrepitev varnostnih ukrepov. "Tako napad na delo zbirke Hassa Plattnerja kot tudi prejšnji napadi na umetniška dela, med drugim tudi v Narodni galeriji v Londonu, so pokazali, da visoki mednarodni varnostni standardi za zaščito umetniških del v primeru aktivističnih napadov ne zadostujejo in jih je treba prilagoditi," je po pisanju Deutsche Welle (DW) v ponedeljek zvečer dejala direktorica muzeja Barberini Ortrud Westheider.

Umetnine stoodstotno varne le v depojih
Na napade se odzivajo tudi drugi muzeji. Tiskovna predstavnica mesta Köln je za DW povedala: "Muzeji mesta Köln so bili opozorjeni na napade in se bodo odzvali s posebno pozornostjo." Remigiusz Plath, varnostni strokovnjak DMB-ja in fundacije Hasso Plattner, priporoča zasteklitev umetnin in angažiranje dodatnega osebja. A dodaja, da je zasteklitev velikih formatov skoraj nemogoča. Včasih je izvedljiva samo postavitev steklene plošče pred sliko, je dejal. "In ti ukrepi, pa tudi več osebja, veliko stanejo, tega pa si vsi muzeji ne morejo privoščiti," je dejal strokovnjak in dodal, da je delo stoodstotno varno le, če je shranjeno v depoju.