Pogovore o vlogah v družbi je po varuhovih besedah nujno začeti že zgodaj in pri tem opozarjati na stereotipe. "Mnogi otroci in mladi živijo v okoljih, kjer je dojemanje nasilja še vedno zavito v mizogine šale in v vsakodnevni komunikaciji še vedno najdejo mesto grobe besede. Okolje mnogih mladih je tudi svetovni splet, kjer so podobe nemalokrat popačene in škodljive za razvoj, splet pa je lahko tudi polje različnih zlorab. Spoštovanje dostojanstva človeka je osnova vseh človekovih pravic, in to je lahko tudi nulta točka ozaveščanja o nasilju nad ženskam in deklicami," poudarja varuh Peter Svetina.

Prepričan je, da je nasilje nad ženskami in deklicami mogoče zajeziti samo s trajnim procesom opolnomočenja žensk in deklet ter z izobraževanjem fantov in moških o odnosu do deklet in žensk. Opozarja, da "zgledi, ki jih dajemo mlajši generaciji, oblikujejo njihov način razmišljanja o spolu, spoštovanju in človekovih pravicah". Pogovore o vlogah v družbi je po njegovih besedah nujno začeti že zgodaj in pri tem opozarjati na stereotipe. Spodbujati je treba kulturo sprejemanja in sporočati mladim, da je v redu biti drugačen.

Varuh poudarja, da se je z mladimi treba odkrito pogovarjati o soglasju v odnosih in odgovornosti in jih poslušati, kaj imajo povedati o svojem doživljanju sveta. "Dejstvo je, da v določenem obdobju vpliv na prepričanja prevzamejo vrstniki ali idoli, zato je nujno, da so vsi opremljeni z informacijami, ki krepijo integriteto deklet in fantov ter sporočajo, da nasilje 'ni kul'," poudarja Svetina.

Kot ključno za preprečevanje in obravnavanje nasilja vidi tudi podporo žrtvam v postopkih in stalno usposabljanje zaposlenih v pristojnih organih, ki se srečujejo z nasiljem. Nepogrešljiva pri preprečevanju nasilja ali sanaciji njegovih posledic je vloga različnih ustanov, nevladnih organizacij, posameznic in posameznikov, ki žrtve v njihovih stiskah ne puščajo samih. Zato varuh od odgovornih v državi pričakuje zagotovitev ustreznih razmer za delo teh ustanov in organizacij, da lahko pomagajo pomoči potrebnim.

Odgovorne tudi spodbuja, da skladno s priporočili medresorske delovne skupine za spremljanje izvajanja Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima (GREVIO) izdelajo protokole za ustrezen institucionalni odziv, in usmerjajo prizadevanja v usposabljanja. "Nujno je oblikovati strategije za preprečevanje in naslavljanje nasilja nad ženskami, te pa morajo temeljiti na ustrezno zbranih podatkih o razširjenosti nasilja in vzrokih zanj," je jasen varuh.

Sindikalisti za konec nadlegovanja na delovnih mestih

Ob petkovem mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so se v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) zavzeli za ustavitev nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu. V raziskavi ugotavljajo, da je več kot tretjina zaposlenih na delovnem mestu trpinčena. Pozivajo k ratifikaciji konvencije o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela.

V ZSSS-ju so sredi novembra izvedli anketo o pojavnosti spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja v delovnih okoljih, v kateri je sodelovalo 497 ljudi, med njimi je bilo 70 odstotkov žensk, 91 odstotkov pa je bilo zaposlenih za nedoločen čas.

Po ugotovitvah raziskave je bilo v zadnjih šestih mesecih trpinčenju na delovnem mestu izpostavljenih 35 odstotkov anketiranih. Več kot tretjina (38 odstotkov) jih je poročala, da so bili trpinčeni tedensko, skoraj petina (23 odstotkov) pa dnevno. Ženske so žrtve precej pogosteje kot moški, in sicer je bilo med trpinčenimi 73 odstotkov žensk.

Najpogostejši storilci trpinčenja so nadrejeni (89 odstotkov), sledijo pa sodelavci (69 odstotkov). 63 odstotkov anketirancev, ki so bili sami žrtve trpinčenja, je poročalo, da je bilo poleg njih trpinčenju izpostavljenih še več drugih sodelavk in sodelavcev. Kar 23 odstotkov jih je navedlo, da je bila trpinčenja deležna večina zaposlenih v njihovi delovni skupini. To nakazuje na nespoštljiva delovna okolja in domnevo, da je trpinčenja še več, kot kažejo podatki, so navedli v ZSSS-ju.

Velika večina spolno nadlegovanih je žensk

Spolno nadlegovanje pa je po ugotovitvah njihove raziskave v zadnjih šestih mesecih doživelo šest odstotkov vprašanih, od tega 87 odstotkov žensk. Med povzročitelji so najpogosteje nadrejeni (47 odstotkov) in sodelavci oziroma sodelavke (47 odstotkov).

Zgolj 45 odstotkov anketirancev je po navedbah ZSSS-ja poročalo, da imajo v podjetju oziroma organizaciji sprejete ukrepe za preprečevanje spolnega in drugega nadlegovanja ter trpinčenja. Zgolj šest odstotkov žrtev je podalo prijavo delodajalcu. V slabi tretjini primerov (32 odstotkov) so se žrtve po pomoč obrnile na sindikat oziroma sindikalnega zaupnika v podjetju, štiri odstotke jih je podalo prijavo na inšpektorat za delo.

Žrtve se za prijavo niso odločile, saj menijo, da bi s tem tvegale izgubo službe, se bojijo nadrejenih, so prepričane, da se ne bi nič spremenilo ali bi se razmere celo poslabšale, ker je dejanja težko dokazati, ker povzročitelje krijejo nadrejeni oziroma so ti sami povzročitelji, so pojasnili.

Pravica do dela v okolju brez strahu

V ZSSS-ju poudarjajo, da imata vsaka delavka in delavec ne glede na zaposlitveni status pravico do dela v delovnem okolju brez strahu pred nasiljem in nadlegovanjem.

Vlado in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zato spetv pozivajo k ratifikaciji konvencije Mednarodne organizacije dela št. 190 o odpravi nasilja in nadlegovanja v svetu dela. Gre za prvi mednarodni standard, ki obravnava nasilje in nadlegovanje v povezavi z delom, vključno z opredelitvijo nasilja na podlagi spola. Ta države, ki konvencijo ratificirajo, med drugim zavezuje, da sprejmejo ukrepe za obravnavo in preprečevanje nasilja in nadlegovanja, zagotovijo dostop do pravnih sredstev ter podporo žrtvam, določijo sankcije, izvajajo inšpekcijske preglede, usposabljanja in izobraževanja, so pojasnili.

"Čas je, da tudi Slovenija prevetri protokole za preprečevanje in obravnavo tovrstnih ravnanj ter zagotovi dovolj močan zakonodajni okvir za odpravo nasilja in nadlegovanja na delovnem mestu," so prepričani v ZSSS-ju.