V svoji karieri je Lado Kralj razvil številne oblike dela, povezanega z gledališčem.
Rodil se je leta 1938 v Slovenj Gradcu, nato študiral primerjalno književnost in angleški jezik s književnostjo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral iz ekspresionizma v slovenski in nemški literarni vedi.
Izkušnja podiplomskega bivanja v središču uprizoritvene avantgarde v New Yorku na začetku 70. let je določila vrsto etap njegove dejavnosti: bil je soustanovitelj današnjega Gledališča Glej in Gledališča Pekarna, ki ga je duhovno-estetsko usmerjal, krajši čas pa je bil tudi umetniški vodja Drame SNG Ljubljana. Od konca šestdesetih let prejšnjega stoletja je bil tako ključna figura pri utemeljevanju in širjenju nove, avantgardne estetike v slovenskem teatru.
Steber študija primerjalne književnosti
Pozneje je bil Kralj pomembno vpet v delovanje gledaliških festivalov v Jugoslaviji in Sloveniji. V prehajanju med prakso in teorijo je dve desetletji na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na ljubljanski Filozofski fakulteti predaval o zgodovini drame in njeni teoriji, v mladih intelektualcih oblikoval čut za zgodovinske avantgarde 20. stoletja in med drugim vodil seminar gledališke kritike.
Kraljeva tematska težišča so bila dramatika v svetovni književnosti od antike do danes ter lirika in proza v svetovni književnosti od začetka 19. stoletja do druge svetovne vojne, vsakič z močnim poudarkom na slovenskih besedilih. Njegovo raziskovalno delo je potekalo v dveh smereh: literarnozgodovinske (od fin de siècla v slovenski in svetovni književnosti do historičnega avantgardizma) in literarnoteoretske raziskave (teorija drame v slovenski in svetovni književnosti).
Ob literarnem je tudi v svojem znanstvenoraziskovalnem delu "mojster izbranih, gostih formulacij, ves čas delujoč na specifični mikroravni, ki je ključna in tako zelo redka. Z literarnozgodovinskimi in literarnoteoretskimi raziskavami, zajetimi v številne znanstvene članke in publikacije, postavi temelje teorije drame", smo lahko leta 2020 prebrali v utemeljitvi nagrade Vladimirja Kralja za življenjsko delo, ki jo podeljuje Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije.
Za svoj literarni prvenec, zbirko zgodb Kosec koso brusi, je Kralj leta 2011 prejel Dnevnikovo nagrado fabula. V zbirki se avtor potepa od svinčenih sedemdesetih let do danes, zgodbe pa združuje isti tip ambicioznega, voluntarističnega junaka, ki je za lasten uspeh sposoben storiti marsikaj in ga pogosto ustavi samo vdor fantastičnega in grozljivega.
Leta 2014 je objavil še roman Če delaš omleto in letos še drugega, Ne bom se več drsal na bajerju. V obeh se ozira v polpreteklo zgodovino prestolnice, pri čemer zgodovinska dejstva, osebe, dogodke in prizorišča niza okrog fiktivnih literarnih oseb.
Kot avtor se je podpisal pod znanstvena dela Ekspresionizem, Teorija drame in Primerjalni članki, kot urednik pa pod Zbrano delo Slavka Gruma (1976) in Zgodbe iz tridesetih let (2010) Milene Mohorič.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje