Ob koncu leta na teh straneh tradicionalno prinašam pregled 100 športnih dogodkov leta. V spodnjem okvirčku so povezave do vseh dozdajšnjih izborov. Gre za popolnoma subjektiven izbor, ki pa vendarle skuša slediti objektivni vrednosti. Stoterica dogodkov ni lestvica, ampak seznam.
Vabljeni k pregledu preteklih izborov
Pa vi? Kateri letošnji dogodek se vam je najbolj zasidral v spomin? Kateri je za vas najpomembnejši? Kateri vas je najbolj navdušil? Najbolj razburil? Katerega bi sami dodali? Vabljeni h komentiranju pod kolumno.
Slovenski športni dogodki leta
1. Odlično leto Luke Dončića
Čeprav otroke učimo, da se šport ne igra samo za zmage, naslove, pokale in lovorike, v resnici na koncu v vrhunskem športu štejemo prav to. In tiste najboljše motivirajo prav zmage: večna lakota po prvih mestih (nekatere hkrati še bolj podžiga sovraštvo do porazov). Luka Dončić je med to peterico tisti, ki v resnici na glavnem odru (torej klubskem ali reprezentančnem tekmovanju) ni osvojil nobenega naslova ali medalje, ampak si po mojem prepričanju vseeno zasluži izhodiščno mesto v tem izboru. Košarka je svetovni šport številka 2, Liga NBA je produkt, ki se prodaja v sleherni svetovni kotiček in Luka Dončić je v tem trenutku morda celo najboljši košarkar na svetu (kar bi si težko kadar koli prej predstavljali, da bi rekli za slovenskega košarkarja). Dosežki v lanski sezoni so znani (spet prva peterka lige, Dallas je popeljal v finale zahodne konference), še bolje pa je začel novo sezono, ki jo je začel s serijo tekem 30+ točk. Edino (v resnici je to zelo frustrirajujoče), kar mu v resnici zbija delnice (tako na lovu na MVP kot osebno srečo), je stanje v Dallasu, kjer sredi pete sezone lahko mirno ugotovimo, da ne dobiva take podpore, kot si jo igralec njegovega kova zasluži. Kako močan magnet je, so pokazali tudi Japonci, ki so si zaželeli Slovenijo v svojem delu svetovnega prvenstva. Vzrok je jasen. On.
2. Učno leta Tadeja Pogačarja
To je bilo leto, v katerem je Tadej Pogačar odrasel. (Zgolj navidezna seveda) lahkotnost zmagovanja je trčila v prvo realno oviro, saj sploh prvič v svoji karieri ni osvojil Dirke po Franciji. Na francoskih cestah je bil "le" drugi. Kako sijajna je potem kariera, če je drugo mesto njegovo najslabše v treh izvedbah?! Jumbo Visma je usmerila vse moči in uporabila vse resurse, da je gorenjskega volka na dirki vseh dirk prvič slekla. Čeprav ni uresničil svojih osebnih želja, pa gotovo ni razočaral s svojim pristopom, dobro voljo in vztrajnostjo do zadnjega kilometra. Zadnji teden je skušal, vrtal, napadal, a nikakor ni mogel streti Jonasa Vingegaarda, ki je do uspeha vseh uspehov prišel tudi z nesebično pomočjo Primoža Rogliča. Odraščujočih spoznanj je bil morda še bolj deležen ob smrti tašče, zaradi česar ni mogel braniti zmage na spomeniku Liege–Bastogne–Liege. Ne pozabimo pa niti velikih in dihjemajočih zmag (od kultnega napada na Strade Bianche do ubranitve naslova na Lombardiji).
3. Diplomsko leto Kristjana Čeha
Marsikateri ljubitelj slovenske atletike se je ob prihodu Kristjana Čeha na veliko sceno zavedal potenciala orjaka. Vzporednice s Primožem Kozmusom so se delale kar same, Kozmus je postal olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva in s tem napisal nove standarde in mejnike slovenske atletike. Če so nekateri po koncu lanske sezone razmišljali kot o izgubljeni olimpijski priložnosti (osvojil je peto mesto, za odličje bi potreboval sedem decimetrov daljši met), pa je letos dokazal, kako se še razvija in zmaguje kot po tekočem traku. Letos je na 21 tekmah zmagal kar 19-krat, postal je svetovni prvak, na evropskem prvenstvu pa je osvojil drugo mesto. Njegova vizija je jasna, saj verjame, da svojo kariero lahko krona tudi s svetovnim rekordom.
4. Olimpijsko leto Urše Bogataj
Malo je športnikov, ki do naslova olimpijskega prvaka pridejo brez ene same zmage v običajnem tekmovalnem okolju, kar za smučarske skakalce predstavlja svetovni pokal. Pot Urše Bogataj med najboljše je bila polna pretresov, skokov pa tudi težav s poškodbami. Urša Bogataj je bila dvakrat druga, nikoli pa se ni zavihtela na sam vrh. Zadnji in najtežji korak ji je uspelo preskočiti prav na olimpijskih igrah, kjer je bila po prvi seriji druga, v finalu pa je preskočila Nemko Katharino Althaus in skočila v večnost. Izjemna je bila tudi na prvi mešani tekmi v zgodovini olimpijskih iger, saj je osvojila največ točk med vsemi na tekmi. Slovenija je bila na tej tekmi dva razreda zase, saj je v primerjavi z drugimi Rusi osvojila več kot 110 točk več. Težko ponovljiva zgodba.
5. Uravnoteženo leto Tima Gajserja
Težko pojasnim, zakaj tako rad spremljam mojstrovine Tima Gajserja. Motokros mi je tako enigmatičen in čaroben kot biatlon. Gre namreč za iskanje idealnega ravnovesja. Lovci na smučeh lovijo ravnotežje med hitrostjo teka in mirnostjo streljanja, motokros pa med tveganjem in previdnostjo. Številne poškodbe najboljših (Jeffrey Herlings, branilec naslova v elitnem razredu MXGP je moral izpustiti celotno sezono) so dokaz, kako nesmiselno je priganjati svoj motokros čez meje možnega (in vodljivega). Cena za taka tveganja so pogosto visoka (kar je ne nazadnje Tim Gajser) večkrat okusil na svojem telesu). Letos je dirkal odlično, v prvi polovici sezone je nizal številne zmage in si nabral varno prednost, da mu ob koncu sezone ni bilo treba preveč tvegati. Na koncu je tako zasluženo slavil že peti naslov svetovnega prvaka (četrtega v elitnem razredu).
Junaki leta
6. Lionel Messi
Nogometaš, ki je v svoji karieri dosegel vse, je svojim bleščečim uspehom dodal še zadnjo in največjo piko na i − naslov svetovnega prvaka z Argentino.
7. Max Verstappen
Če je Nizozemec lani svetovni prvak v formuli ena postal z nemalo sreče, je letošnji naslov čist kot solza, saj je pri tem podrl rekord tako po številu zmag (15) kot točk (454).
8. Therese Johaug
Ena najboljših smučarskih tekačih je po slovesu Marit Björgen prišla v ospredje in na svojih zadnjih olimpijskih igrah osvojila tri zlate medalje.
9. Marte Olsbu Roeiseland
Norveška biatlonka je na olimpijskih igrah osvojila kar pet medalj, od tega tri zlate, v svetovnem pokalu pa je osvojila tri globuse (tudi velikega za zmago v skupnem seštevku).
10. Steph Curry
Mnogi so ga že pošiljali marsikam ... A Golden State je popeljal do novega naslova in končno osvojil tudi svoj prvi MVP finala.
Olimpijske igre
11. Žan Kranjec olimpijski podprvak
Eden najboljših veleslalomistov zadnjih let na velikih tekmovanjih ni imel sreče, saj je na zadnjih treh največjih tekmah osvojil 4., 5. in 6. mesto. Po prvem "polčasu" Pekinga tudi ni kazalo najbolje, saj je bil osmi, v finalu pa je poravnal vse račune in osvojil srebro.
12. Tekma življenja Glorie Kotnik
Dolgo časa niti ni bilo jasno, ali bo Gloria Kotnik sploh nastopila na olimpijskih igrah. Prekinjena kariera zaradi materinstva, nikoli ni osvojila stopničk v svetovnem pokalu. Nato pa je prišla tista bronasta tekma. Le nekaj minut pozneje je Tim Mastnak prav tako v paralelnem veleslalomu osvojil srebro.
13. Kalvarija Kamile Valijeve
Ruska umetnostna drsalka Kamila Valijeva je postala evropska prvakinja, na olimpijskih igrah ji je dobro kazalo tudi na olimpijsko zlato, a se je nato zlomila pod težo pritiskov. Ena od posledic je zvišanje starostne omejitve na največjih tekmovanjih.
14. Mikaela Shiffrin ostala brez medalje
Ameriška smučarka Mikaela Shiffrin je od leta 2013 (!) prav na vsakem velikem tekmovanju osvojila vsaj eno medaljo, na SP-ju leta 2021 kar štiri, zato je bila velika favoritinja za bogato zbirko v Pekingu, od koder pa se je vrnila kar s tremi odstopi, najboljša uvrstitev je bila četrto mesto na ekipni tekmi.
15. Norveška prva s 15 zlatimi medaljami na olimpijskih igrah
Najuspešnejša država je bila Norveška, ki je postala prva država, ki je na enih igrah osvojila 15 zlatih medalj.
Svetovno prvenstvo v nogometu
16. Argentina tretjič osvoji naslov svetovnega prvaka
Gavči so v finalu po streljanju 11-metrovk premagali branilce naslova Francoze. S tem je bil tudi prekinjen niz štirih svetovnih prvenstev, na katerih so vsi naslovi romali v evropske roke.
17. Mbappe že najboljši strelec v finalih svetovnih prvenstev
Kylian Mbappe je postal šele drugi človek, ki je v finalu svetovnih prvenstev dosegel hat-trick. V finalih je dosegel že štiri gole, s čimer je najuspešnejši strelec v zgodovini finalov.
18. Afrika z Marokom prvič v polfinalu
Največje presenečenje je pripravil Maroko, ki je v težki skupini z Belgijo in Hrvaško celo osvojil prvo mesto, nato pa se na krilih izjemne obrambe celo prebili v polfinale, kar prej ni uspelo še nobeni afriški reprezentanci.
19. Iranska zgodba
Posebno zgodbo so doživeli Iranci, ki so se znašli v hudem pritisku zaradi družbenih vrenj v domovini.
20. Smrt Granta Wahla
Ameriški novinar Grant Wahl je med turnirjem opozarjal na dogodke v Katarju, v sumljivih okoliščinah pa je le nekaj dni pozneje umrl.
Slovenski nogomet
21. Maribor se je vrnil na slovenski vrh
Kakšna sezona nogometašev Maribora! Štajerci so se po treh letih vrnili na slovenski prestol in se veselili 16. naslova državnega prvaka. Na najlepši način se je tako vrnil Marcos Tavares, legenda kluba. Vijoličasti so slabše začeli novo sezono, za veliko dobre volje ob izteku sezone pa sta poskrbela vrnitev Josipa Iličića in strelski preporod Žana Vipotnika.
22. Rekordni začetek Olimpije v novi sezoni
Nič manj pestro ni bilo pri večnem tekmecu. V prestolnici so se spet menjavali trenerji, nekaj časa je na vročem stolčku sedel legendarni Robert Prosinečki, po razprtijah odšel, zdaj pa klub mojstrsko vodi Albert Riera. Ljubljančani bodo na vrhu lestvice prezimili z neverjetno prednostjo 13 točk.
23. Zelo slaba evropska jesen
A lepe zgodbe imajo tudi temno plat, saj so vsi slovenski klubi zelo slabo nastopali v Evropi in vsi po vrsti hitro ostali brez evropske jeseni.
24. Odmeven prestop Benjamina Šeška
Že vrsto let je minilo, odkar je bil v odmeven nogometni prestop vpleten slovenski igralec. Izjemno obetavni Benjamin Šeško se je tako dogovoril za prestop v Leipzig, kamor bo odšel po koncu te sezone.
25. Šimundža popeljal ekipo Ludogorca do naslova
Slovenski trenerji prav pogosto ne osvajajo naslove državnega prvaka. To je letos uspelo Anteju Šimundži, ki je postal bolgarski prvak. V isti sapi moram omeniti še Luko Elsnerja, ki je odlično začel delo na klopi Le Havra, s katerim trka na vrata prve francoske lige.
Mednarodni nogomet
26. Real iz večnih zaostankov osvojil Ligo prvakov
Očitno je bilo pisano v zvezdah. Madridski Real se je letos v bojih na izpadanje pogosto znašel v hudih škripcih, a se vselej izkopal, v finalu premagal Liverpool in se veselil 14. naslova najboljše ekipe v Evropi.
27. Karim Benzema dobi zlato žogo
Francoz je pri 35 letih osvojil najpomembnejše individualno nogometno priznanje.
28. Ronaldov vlakec smrti
Cristiano Ronaldo se bo nerad spominjal tega leta. Njegove igre, vrednost in priljubljenost so strmo padle, sprl se je z Unitedom, umrl mu je otrok, v portugalski reprezentanci je ostal brez mesta v prvi postavi. Ostaja mu le rekord, da je postal prvi (moški) nogometaš, ki je zadel na petih svetovnih prvenstvih.
29. Bayern 10, Milan 11
Desetletje v Bundesligi je monotono, kot še ni bilo nikoli – Bayern je namreč niz naslovov državnega prvaka podaljšal na deset. Milan pa je v naši soseščini scudetto osvojil prvič po 11 letih.
30. Opazna rast ženskega nogometa
Ženski nogomet je vse bolj priljubljen, kar je potrdilo evropsko prvenstvo, hkrati pa tudi vse večji obisk na tekmah Lige prvakinj.
Košarka
31. Zamujena priložnost slovenskih košarkarjev
Zahtevati in/ali pričakovati medaljo od slovenskih reprezentančnih športov je vedno nehvaležno in nepotrebno, a še dolgo se bo govorilo o zamujeni priložnosti in šokantnem četrtfinalem porazu proti Poljski.
32. Golden State prvak Lige NBA
Košarkarji Golden Stata so spet prvaki Lige NBA, v velikem finalu so premagali Boston, v finalu zahoda pa Dallas.
33. Jokić drugič zapored osvoji nagrado MVP
Srb Nikola Jokić je drugič zapored osvojil najpomembnejšo individualno nagrado v Ligi NBA.
34. Selitev Gorana Dragića v Chicago
Že vse od leta 2017 in zlatega evropskega prvenstva se govori, kaj in kdaj bi Goran Dragić in Luka Dončić lahko združila moči v Ligi NBA. Nova zamujena priložnost za Dallas, saj je Dragić na koncu pristal pri čikaških Bikih.
35. Saga Brittney Griner
Ameriška košarkarica Brittney Griner je bila v začetku leta v Rusiji aretirana zaradi marihuane, več mesecev je bila v zaporu, ob koncu leta pa se je v izmenjavi zapornikov lahko vrnila v domovino.
Rokomet in odbojka
36. Moška odbojkarska reprezentanca četrta na svetovnem prvenstvu
V Rusiji se je začela tudi ta zgodba. Zaradi agresije Rusije v Ukrajini so Rusi izgubili organizacijo številnih športnih dogodkov, tudi SP-ja v odbojki, ki je na koncu pripadlo Poljski in Sloveniji. Slovenci so odlično izkoristili tekme v Stožicah, saj so se prebili v polfinale, na koncu pa osvojili četrto mesto.
37. V Ljubljani zaključni turnir Lige prvakov v odbojki
Med moškimi je naslov osvojil ZAKSA Kędzierzyn-Koźle iz Poljske, pri ženskah pa VakifBank Carigrad iz Turčije.
38. Vrnitev Ize Mlakar
Po dveletni upokojitvi se je vrnila ena najboljših slovenskih odbojkaric.
39. Slovenske rokometašice osme na domačem EP-ju
Športniki imajo redko čast in priložnost veliki turnir odigrati pred svojim občinstvom. Slovenske rokometašice so evropsko prvenstvo odigrale zelo dobro, saj so sploh prvič na velikem turnirju dosegle tri zmage in se veselile osmega mesta.
40. Turbulentno leto rokometašev
Varovanci Uroša Zormana so izpadli v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo, a bodo na tem tekmovanju vseeno lahko igrali, saj so dobili posebno povabilo.
Hokej na ledu
41. Vrnitev risov v elitno divizijo
Šestletne suše je konec, slovenska hokejska reprezentanca se je končno spet vrnila v elitno divizijo svetovnega hokeja.
42. Vrnitev Olimpije
Hokejisti Olimpije so zaigrali v Ligi prvakov.
43. Finci prvič olimpijski prvaki
Finski hokejisti so osvojili šest olimpijskih medalj, v Pekingu 2022 pa so končno prvič postali tudi olimpijski prvaki, v finalu so ugnali Ruse.
44. Colorado po dveh desetletjih prvak Lige NHL
Hokejisti Colorada so po 21 letih osvojili tretji Stanleyjev pokal.
45. Ovečkin zabil 800. gol
Rus Aleksander Ovečkin je postal šele tretji hokejist v zgodovini Lige NHL, ki je v rednem delu dosegel 800 golov.
Tenis
46. Čustveno slovo Rogerja Federerja
Legenda. Simbol športa. Svet se je ustavil, svet je čutil z njim, ko je sredi Londona in sredi noči v družbi Rafaela Nadala točil solze. Roger Največji Federer.
47. Upokojila se je tudi Serena Williams
Naključje je hotelo, da je skoraj sočasno kariero končala tudi najboljša igralka tega stoletja.
48. Rafael Nadal osvojil 21. in 22. grand slam
Tako je nekoliko v senci ostalo to, da je Rafael Nadal (vsaj za zdaj) skočil na vrh lestvice igralcev z največ osvojimi grand slami.
49. Nenavadno leto Novaka Đokovića
Tudi Novak Đoković je osvojil enega (najboljši je bil v Wimbledonu, kjer niso delili točk za lestvico ATP), a še več pozornosti je žel zaradi neigranja v Melbournu in New Yorku.
50. Alcaraz najmlajša številka ena
Še bolj v senci pa je ostal rekord Carlosa Alcaraza, ki je osvojil New York in postal najmlajši igralec, ki je postal številka ena svetovnega tenisa.
Atletika
51. Sanjsko leto Tine Šutej
Tina Šutej je pri 34 letih spisala najboljšo sezono v karieri. Najprej je osvojila bron na svetovnem dvoranskem prvenstvu, tretja je bila nato tudi na evropskem prvenstvu, prvič je zmagala na mitingu diamantne lige, kjer je na koncu prav tako osvojila tretje mesto.
52. Kipchoge se je še bolj približal magični meji dveh ur
Vse bližje smo človeškemu teku (v regularnih razmerah) v maratonu pod mejo dveh ur. Kenijec Eliud Kipchoge je svetovni rekord v Berlinu popravil na 2:01:09.
53. Armand Duplantis mejo postavil na 621 cm
Švedski skakalec ob palici Armand Duplantis je letos kar trikrat popravil svoj svetovni rekord, na svetovnem prvenstvu je letvico dvignil že na 621 cm.
54. Yulimar Rojas še popravila svoj svetovni rekord
Venezuelka je na svetovnem dvoranskem prvenstvu svoj svetovni rekord popravila za 7 cm in zdaj znaša 15,74 cm. Za piko na i je zlato osvojila tudi na svetovnem prvenstvu na "prostem".
55. Tobi Amusan rekordna že v polfinalu
Nigerijka Tobi Amusan je v Eugenu postala svetovna prvakinja na visokih ovirah. Svetovni rekrod (12,12) je postavila že v polfinalu, v finalu je tekla še štiri stotinke hitreje, a je bila pomoč vetra prevelika (+2,5 m/s).
Zimski športi
56. Slovenci kralji poletov
Tudi v letih, ko slovenskim skakalcem ni šlo dobro, so sezono (vsaj običajno) reševali v poletih. Letos so še posebej blesteli. Na svetovnem prvenstvu so bili suvereno zlati (pred srebrnimi Nemci so imeli več kot 120 točk naskoka), na posamični tekmi so se vsi štirje uvrstili med šest (medaljo je osvojil srebrni Timi Zajc), na prvi posamični tekmi v Planici pa so dosegli kar četverno zmago.
57. Anamarija Lampič uspešno zamenjala šport
Za eno največjih presenečenj je poskrbela Anamarija Lampič, ki se je iz smučarskih tekov (za zdaj zelo uspešno) preselila v biatlon.
58. Andreja Slokar dobila tudi klasični slalom
Turbulentno leto za Andrejo Slokar. Še vedno mi iz glave ne gredo lanske sezone iz olimpijskih iger, kjer je objokavala izgubljeno (zlato) medaljo. No, ob koncu je vseeno okusila slast zmage (dobila je slalom v Meribelu), za slabo voljo pa je poskrbela dolgotrajna poškodba, zaradi katere je ostala brez te sezone.
59. Ilka Štuhec spomnila na zlata leta
Če je kdo vajen poškodb, je to Ilka Štuhec, ki je prav tako v solzah (in številnih spraševanjih o smiselnosti nadaljnjega smučanja) končala lanske olimpijske igre. Nova zgodba (material in smuči) gredo očitno v pravo smer, saj je po več letih spet na zmagovalnem odru.
60. Presenetljiva upokojitev Mete Hrovat
Za še eno presenetljivo novico pa je poskrbela Meta Hrovat, ki ni več našla motivacije in navkljub mladosti končala kariero.
Kolesarstvo
61. Vse oči so bile uprte v Tour
Kakšen Tour je bil to! Epski boj Jonasa Vingegaarda in nepopustljivega Tadeja Pogačarja ter viteška asistenca Primoža Rogliča, ki so Jumbu Vismu le prinesli rumene sanje.
62. Uspehi in trpljenje Primoža Rogliča
Primož Roglič je ustvaril še eno noro sezono, polno pričakovanj, zmag (Dofineja, Pariz–Nica) in novih padcev (tako na Touru kot Vuelti), hkrati pa je opravil še zlato pomoč na Touru, kjer je epsko napadal kljub poškodbi. Nekaj vemo zagotovo – Primož se bo spet vrnil. Naslednje leto očitno na Giru, ki naj bi zavil tudi v Slovenijo.
63. Mohorič z divjim spustom dobil spomenik
Matej Mohorič je z norim spustom dobil spomenik Milano–Sanremo. Sredina sezone je bila slabša tudi zaradi zdravstvenih težav, ob koncu leta pa je v naši bližini v boju z Vingegaardom dobil Dirko po Hrvaški.
64. Remco Evenepoel potencial izklesal v uspeh
Belgijski kolesar Remco Evenepoel se bo prav tako rad spominjal leta 2022, v katerem je ves potencial prekoval v uspeh, saj je dobil prvi spomenik (Liege–Bastogne–Liege), prvi grand Tour (Vuelto) in prvi naslov svetovnega prvaka v članski konkurenci).
65. Težko ponovljivo leto Annemiek van Vleuten
Annemiek van Vleuten je dobila vse tri grand toure, za piko na i pa je postala še svetovna prvakinja.
Motošporti
66. Hamilton prvič v karieri ostal brez ene zmage
Serijski prvak v formuli ena Lewis Hamilton je prvič v karieri ostal brez ene same zmage. Prav tako pa je glasno govoril o svojih čustvenih in duševnih težavah.
67. Upokojitev Sebastiana Vettla
Štirikratni svetovni prvak se je odločil za upokojitev.
68. Kalle Rovanperä svetovni prvak
Finec Kalle Rovanperä je pri 22 letih postal najmlajši svetovni prvak v reliju.
69. Loeb pri 47 letih dobil en rejli
Gremo na drugo stran ekstrema, devetkratni svetovni prvak Sebastian Loeb občasno še tekmuje, tokrat je sodeloval na uvodni dirki v Monaku in se pri 47. letih veselil jubilejne 80. zmage.
70. Motociklizem: Bagnaia prvič svetovni prvak
Novega prvaka imajo tudi v elitnem razredu motociklizma, to je Italijan Francesco Bagnaia.
Preostali slovenski junaki
71. Dominantni hat-trick Janje Garnbret
Janja Garnbret je na evropskem prvenstvu osvojila nove tri zlate medalje. Zdaj ima v bogati zbirki vse mogoče naslove.
72. Jorgić evropski podprvak v namiznem tenisu
Darko Jorgić je v primerjavi z olimpijskimi igrami šel še dva koraka dlje in osvojil prvo posamično medaljo na velikih tekmovanjih.
73. Pia Babnik tretja na turnirju serije major
Chevron Championship 2022 bo šel za vedno v zgodovino slovenskega golfa, saj je Pia Babnik osvojila tretje mesto. To je eden od petih turnirjev serije major.
74. Anja Osterman tudi v enojcu do prve medalje
Po olimpijskem razočaranju je prišlo do razpada kajakaškega dvojca na mirnih vodah Špela Ponomarenko Janić − Anja Osterman. A. Osterman je odlično nastopala v tem letu, saj je posamično medaljo osvojila tako na svetovnem kot evropskem prvenstvu.
75. Športniki invalidi
Izjemno uspešni so bili tudi športniki invalidi. Naj omenim le dve zlati medalji atletinje Leje Glojnarič (mnogoboj, skok v višino) na olimpijadi gluhih in zlato medaljo moške košarkarske reprezentance 3 x 3 na svetovnem prvenstvu.
Upokojitve
76. Nogomet: Gerard Pique, Franck Ribery, Gonzalo Higuain in Nejc Skubic.
77. Kolesarstvo: Tom Dumoulin (spet), Alejandro Valverde, Vincenzo Nibali in Richie Porte.
78. Tenis: Juan Martin del Potro, Ashleigh Barty, Blaž Kavčič, Aljaž Bedene in Katarina Srebotnik.
79. Ameriški športi: Ben Roethlisberger, Allyson Felix, Dustin Brown, Rob Gronkowski in Zdeno Chara.
80. Zimski športi: Cene Prevc, Severin Freund, Kjetil Jansrud, Manfred Mölgg in Klemen Bauer.
Zapustili so nas
81. Novinarji: Miha Žibrat, Gorazd Gider in Mario Šušteršič.
82. Nogomet: Ivica Osim, Siniša Mihajlović, Goran Sanković, Paco Gento in Freddy Rincon.
83. Košarka: Borut Bassin, Petar Skansi in Bill Russell.
84. Tragedija: Davide Rebellin se je najprej upokojil, nato ga je povozil tovornjak.
85. Marko Račič, najstarejši slovenski olimpijec.
Videoposnetki
86. Smučina v Planici
V Planici so imeli kar nekaj težav s smučino, saj se je Avstrijec Jan Hörl komaj izognil padcu.
87. Nesrečni zamašek penine
Biniam Girmay je na Giru dobil etapo, na proslavljanju pa si je pri odpiranju šampanjca nesrečno poškodoval oko.
88. Poškodba Zvereva
Nemški teniški igralec Aleksander Zverev je na Rolandu Garrosu izjemno izzval serijskega zmagovalca Rafaela Nadala, nato pa se je zgodilo tole ...
89. Neverjetni gol Šeška
Rekli so mu novi van Basten. Zakaj pa ne?! Ta gol proti Švedski res ne bo šel najbrž nikoli v pozabo.
90. Zabijanje Čančarja
Slovenski košarkar Vlatko Čančar je letos dobil nekaj več priložnosti. Tudi tale poteza kaže, da popolnoma upravičeno.
Šport v medijih
91. Knjiga leta − Mohopedija
92. Film leta − 2017
93. Tviteraš leta − Iztok Franko
94. Podkast leta − Tour 202
95. Citat/sprava leta − Mateja Svet, Tone Vogrinec in sprava leta
"Tukaj bom poudarila, da je bil to on, ne jaz. A vse, kar sem naredila, sem z veseljem in zadovoljstvom sprejela ponujeno roko. Vem, da to, kar je naredil s svojim ravnanjem, zahteva pogum in močno osebnost, in to nedvomno je. Sem zelo vesela, da je danes tukaj in da lahko v prijetnem vzdušju čisto mirno z veseljem sedim zraven tebe, Tone Vogrinec."
Zanimivo na MMC-ju
96. Intervju z Aleksandrom Čeferinom
97. Tadeja Brankovič: Dobra zgodba družbi vrača bisere.
98. Šepetalka slovenskim kolesarjem – Kate Wagner
99. Intervju Tilna Jamnika, ki so ga povzeli številni tuji mediji
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje