Turška agencija za krizne razmere je sporočila, da je potres v državi zahteval 17.134 življenj, 66.000 ljudi je poškodovanih. Še 3317 ljudi je umrlo v Siriji, kjer je več kot 5200 tudi ranjenih.

S tem je skupno število smrtnih žrtev preseglo število mrtvih po potresu v turški pokrajini Duzce leta 1999, ki je veljal za enega najhujših v zadnjih desetletjih. Takrat je umrlo približno 17.000 ljudi.

Po navedbah turške vlade več kot 100.000 ljudi že četrti dan prečesava ruševine, med njimi tudi številne ekipe iz tujine. Po poročanju turške javne radiotelevizije TRT so v državi do zdaj iz ruševin rešili približno 8000 ljudi.

Pod ruševinami na tisoče zgradb, ki jih je v ponedeljek uničil potres, ostaja ujetih še več deset, morda celo več kot sto tisoč ljudi, opozarjajo turški strokovnjaki. Iz vrste manjših krajev na najbolj prizadetem območju sploh še ni nobenih informacij, možnosti, da izpod ruševin rešijo še preživele, pa je vedno manj, saj je od potresa zdaj minilo že več kot 72 ur.

Španska tiskovna agencija EFE med drugim navaja enega vodilnih turških strokovnjakov za potrese, inženirja Ovguna Ahmeta Ercana, ki je dejal, da utegne biti pod ruševinami ujetih še do 200.000 ljudi. Po njegovem mnenju gre za eno najhujših naravnih katastrof na svetu.

Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je medtem obiskal prizadeta območja. Sprva je bil v pokrajini Kahramanmaras, pozneje pa se je odpravil še v pokrajino Hatay, ki jo je potres prav tako močno prizadel.

Kmalu po potresu so se sicer začele vrstiti kritike na Erdoganov račun in na račun počasnega odziva turške vlade. "Seveda so pomanjkljivosti. Na takšno nesrečo ni mogoče biti pripravljen," se je v sredo odzval Erdogan.

V Turčiji je število potrjenih smrtnih žrtev s srede na danes naraslo za več kot 30 odstotkov. Reševalci še vedno odkrivajo preživele, a številni se pritožujejo zaradi pomanjkanja opreme in izurjenih reševalcev, da bi rešili vse tiste, ki so živi ujeti pod ruševinami.

"Kje je država? Kje so bili dva dneva? Prosimo jih. Omogočite nam, da jih povlečemo ven," je v sredo dejala Sabiha Alinak ob s snegom prekriti porušeni stavbi v mestu Malatya, v kateri so ujeti njeni mladi sorodniki.

V južnem turškem pristaniškem mestu Iskenderun je Arzu Dedeoglu dejala, da sta bili njeni nečakinji ujeti pod ruševinami. Njena družina je sama s svojimi sredstvi zagotovila kopača, da odstrani ruševine, a naj ji oblasti ne bi dovolile uporabe. "Ni ju več, ni ju več," je dejala o ujetih otrocih.

V mestu Antakya več deset trupel leži na tleh pred bolnišnico. Nekatera so pokrita z odejami in rjuhami, druga so v vrečah.

64-letni Melek je tožil zaradi pomanjkanja reševalnih ekip. "Preživeli smo potres, a bomo umrli zaradi lakote in mraza," je dejal.

Veliko ljudi je spalo v avtomobilih ali zunaj kljub hudemu mrazu, saj se bojijo vrniti v svoje domove.

Sorodna novica Javljanje iz popotresne Turčije: "Razpoloženje prizadetih se giblje med jezo in obupom"

Turške oblasti pravijo, da je na območju, ki se razteza 450 kilometrov od Adane na zahodu do Diyarbakirja na vzhodu, prizadetih okoli 13,5 milijona ljudi.

Številni med njimi so kritizirali počasen odziv države, drugi pravijo, da se vlada ni dovolj pripravila vnaprej.

"Če je ena oseba odgovorna, je to Erdogan," pa je dejal vodja glavne opozicijske stranke CHP Kemal Kilicdaroglu. A predsednik Turčije takšne kritike zavrača. "To je čas za enotnost, solidarnost. V takšnem času ne prenesem ljudi, ki izvajajo negativne kampanje s političnimi interesi," je dejal v Hatayu.

Aretacije zaradi objav na omrežjih

Turška policija je od ponedeljka pridržala 18 ljudi zaradi objav na družbenih omrežjih, v katerih so kritizirali ukrepanje oblasti po potresu. Dostop do Twitterja, ki je bil v sredo onemogočen, pa je že znova vzpostavljen pri vseh večjih turških ponudnikih mobilnega omrežja.

Namestnik turškega ministra za infrastrukturo Omer Fatih Sayan je danes tvitnil, da se je pogovarjal z vodstvom Twitterja in jih "spomnil na njihovo odgovornost do države po tej nesreči", ter dodal, da Turčija pričakuje več sodelovanja v boju proti dezinformacijam.

V Siriji še 300.000 ljudi ostalo brez doma

Nekateri od umrlih v Turčiji so bili begunci iz Sirije, kjer se spoprijemajo s podobnimi težavami. V tej od vojne razdejani državi je zaradi potresa več kot 298.000 ljudi ostalo brez domov, oblasti so odprle 180 zavetišč za razseljene, poročajo sirski državni mediji, ki očitno govorijo o območjih pod nadzorom vlade, in ne upornikov.

V Siriji je umrlo najmanj 3462 ljudi. Žrtve potresa so bile tudi v Hami, 250 kilometrov južno od žarišča blizu turškega mesta Gaziantep.

Sirski veleposlanik v ZN-u Basam Al Sabag je priznal, da ima Sirija omejene zmožnosti za reševanje in da ji primanjkuje opreme, razlog za to pa so po njegovih besedah več kot deset let trajajoča vojna in sankcije Zahoda.

Tudi svetovalka predsednika Bašarja Al Asada Butajna Šaban je okrivila sankcije za pomanjkanje pomoči. "Nimamo dovolj buldožerjev, nimamo dovolj žerjavov, nimamo dovolj nafte zaradi evropskih in ameriških sankcij," je dajala po poročanju BBC-ja.

V tej državi pomoč po potresu dodatno otežujejo spopadi, ki so razdelili državo in uničili njeno infrastrukturo.

Prvi konvoj ZN-a prispel v Idlib

Medtem je prvi humanitarni konvoj Združenih narodov prispel tudi v Idlib na severozahodu Sirije, ki je pod nadzorom opozicijskih sil oziroma upornikov. Kot piše BBC, je konvoj, v katerem je bilo šest tovornjakov s šotori in medicinsko opremo, prispel v Sirijo prek mejnega prehoda s Turčijo Bab Al Hava.

Po navedbah predstavnika za medije na omenjenem prehodu Mazena Aluša gre za dostavo pomoči, ki je bila predvidena že pred ponedeljkovim potresom, a vendarle gre za prvo pomoč, ki je območje pod nadzorom upornikov dosegla ta teden. "Lahko jo razumemo kot prvi odziv Združenih narodov, ki naj bi mu, kot je bilo obljubljeno, sledili večji konvoji s pomočjo za naše ljudi," je dejal Aluš.

Prehod Bab Al Hava v turški južni pokrajini Hatay je trenutno edina pot, po kateri lahko nujno potrebna pomoč ZN-a doseže območje pod nadzorom sirskih upornikov, ne da bi morala pred tem prečkati dele, ki so pod nadzorom vladnih sil. Gre za območje, kjer živi približno 4,5 milijona ljudi, od tega jih je bilo kar 90 odstotkov že pred potresom odvisnih od humanitarne pomoči.

Nemška tiskovna agencija DPA navaja opozorila tamkajšnjega namestnika vodje reševalne organizacije Bele čelade Munirja Mustafe, da reševalcem primanjkuje osnovne opreme. "Potrebujemo velike žerjave, da odstranimo velike kose razbitin. Potrebujemo težko opremo," je opozoril.

Številni prostovoljci zdaj pri reševanju uporabljajo le svoje roke in lopate, nekateri v zadnjih 70 urah pa niso spali niti šest ur, številni med njimi pod ruševinami iščejo tudi lastne sorodnike.

V Damasku, Alepu in Latakiji so v preteklih dneh že pristala letala s popotresno pomočjo in tudi reševalnimi ekipami, med drugim iz Združenih arabskih emiratov, Irana in Rusije. A vprašanje je, ali je oziroma bo kaj od te pomoči doseglo tudi območja na severozahodu, ki so pod nadzorom upornikov.

Lenarčič na ogledu prizadetih območij

V turško mesto Gaziantep je prispel evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič. Skupaj z ekipo EU-ja za civilno zaščito in uradom EU-ja za humanitarno pomoč si je ogledal kraj nesreče in potek reševalnih operacij, srečal pa se je tudi s podpredsednikom turškega urada za upravljanje naravnih nesreč in humanitarnimi organizacijami iz Sirije.

"Pravkar sem prispel v Gaziantep. Kolegi iz civilne zaščite me obveščajo o razmerah na prizadetih območjih, kjer EU pomaga pri reševanju življenj z našim največjim mehanizmom iskanja in reševanja doslej," je Lenarčič zapisal na Twitterju.

Pozneje je tvitnil še, da se je srečal s humanitarnimi partnerji EU-ja, ki so že pred potresom zagotavljali pomoč najranljivejšim na prizadetih območjih v Turčiji, kot tudi v sosednji Siriji.

EU je Turčiji v okviru mehanizma rescEU namenil 500 začasnih nastanitvenih enot, 2000 šotorov in 10.500 postelj. V vsakem šotoru lahko bivajo štirje ljudje, medtem ko lahko začasne bivalne enote sprejmejo do pet ljudi in so namenjene zagotavljanju nujnega zatočišča ljudem za daljše obdobje. Finančna vrednost pomoči Turčiji v okviru mehanizma rescEU znaša skoraj pet milijonov evrov, je sporočila Evropska komisija.

Poleg tega je prek evropskega mehanizma civilne zaščite Turčiji pomoč namenilo še 21 članic Unije ter Albanija, Črna gora in Srbija. Skupaj so zagotovile 38 reševalnih in zdravstvenih ekip, na najbolj prizadeta območja pa so napotile več kot 1650 reševalcev in 104 reševalne pse.

Potem ko je za pomoč prek mehanizma EU-ja za civilno zaščito zaprosila tudi Sirija, znotraj Unije potekajo usklajevanja, kako bi čim hitreje zagotovili nujno pomoč sirskemu prebivalstvu. Italija in Romunija sta že ponudili šotore, spalne vreče, vzmetnice, postelje, živila in oblačila. Tudi Svetovni program za hrano je danes prek omenjenega mehanizma zaprosil za pomoč prizadetim prebivalcem Sirije.

EU je Siriji doslej zagotovil za 3,5 milijona evrov pomoči, ki vključuje finančna sredstva za zavetišča, vodo, sanitarne storitve, zdravje ter iskanje in reševanje ljudi po potresu. Unija in njene članice so sicer največje donatorice humanitarne pomoči za Sirijo. Od leta 2011 so namreč zagotovile že več kot 27 milijard evrov.