V turško mesto Hatay, ki ga je prizadel močan potres, je v sredo prispela slovenska ekipa sedmih vodnikov reševalnih psov s spremljevalci, ki je takoj začela delati. "Tako rekoč celotno mesto je porušeno, objekti, ki še stojijo, pa so zelo nevarni, da se bodo porušili. Vsak popotresni sunek predstavlja nevarnost, da se bodo tudi ti objekti porušili," je v videoposnetku, ki so ga na Twitterju objavili na Upravi RS za zaščito in reševanje, povedal vodja slovenske enote za iskanje in reševanje Blaž Turk. Dodal je, da je bilo v sredo v mestu Hatay ob meji s Sirijo več popotresnih sunkov, ekipa pa se je vsakokrat umaknila z delovišč.
"Delo je zelo zahtevno. Psi so nakazali nekaj morebitnih preživelih, poškodovanih v objektih oziroma ujetih v ruševinah. Te lokacije smo predali lokalnim oblastem," je povedal in dodal, da je ekipa zelo motivirana in pripravljena na delo.
Po besedah Turka delo otežujejo tudi steklovina in številni ostri predmeti med ruševinami. "Imeli smo tudi že poškodbe psov, ki smo jih delno sanirali," je pojasnil in dodal, da so psi pripravljeni na nadaljnje preiskovanje ruševin. Lokacije, ki jih morajo preiskovati, jim sicer določijo tamkajšnje oblasti. Ekipa je razdeljena v dve skupini reševalcev s psi, tako da lahko po besedah vodje slovenske enote preiskujejo kar veliko območje.
Kot je povedal vršilec dolžnosti direktorja Uprave RS za zaščito in reševanje (URSZR) Leon Behin so vsi reševalci sicer dobro, vendar pa se je treba zavedati, da so razmere na terenu skrajno zahtevne.
Razmere so po njegovih besedah katastrofalne, "še veliko huje, kot smo verjetno mislili ob prvih posnetkih". Na območju, kjer pomagajo, praktično 100 kilometrov naokrog ni ničesar in nobene infrastrukture, ni trgovin, vode, elektrike, prebivalci praktično živijo na ulici.
"Dnevno se srečujejo z več popotresnimi sunki, ki še dodatno podirajo objekte, tako da je za vse nas ključno, da jih ohranjamo v dobri motivaciji," je dejal. Ponujeno imajo tudi psihološko pomoč, ker so razmere zelo težke.
Opisal je potek reševanja z reševalnimi psi, ki so nakazali že več deset primerov pod ruševinami ujetih ljudi. Vodniki s psi poiščejo lokacijo, ki jo sporočijo domačinom, ti nato raziskujejo naprej, zato da vodniki s psi lahko preiščejo čim večji del terena. "Prihajajo tudi izredne, pač redke, a seveda zelo pomembne pozitivne novice o živih, najdenih, veliko je pa seveda tudi najdenih mrtvih in to na vseh pušča tudi oseben pečat," je dejal.
Razmere so res zahtevne, za zdaj pa vsi zatrjujejo, da bodo zdržali do sobote, do nedelje, ko jih bodo začeli počasi umikati z območja. Zaradi zahtevne poti – ceste so neprevozne in jih praktično lahko uporablja samo vojska, ker veljajo izredne razmere –, so njihove misli že pri vrnitvi v soboto oziroma nedeljo.
Skupina sedmih reševalnih psov z vodniki in štirimi spremljevalci je na pot krenila v torek. Za napotitev reševalnih psov z vodniki so se odločili, potem ko je v ponedeljek zvečer Turčija izrazila interes za njihovo napotitev.
Pod vodstvom slovenskega koordinatorja izpod ruševin rešili otroka in njegovega dedka
Že tretji dan pa je na terenu v mestu Hatay slovenski koordinator Marko Bručan, ki deluje v madžarski ekipi. Kot je povedal v pogovoru za Radio Slovenija, temperatura na tem območju ni pretirano nizka – ponoči se spusti do ledišča, čez dan pa se ozračje segreje tudi do 12 stopinj Celzija –, kar omogoča nemoten 24-urni potek reševalnih akcij.
Največji uspeh je sicer najti preživele. Njegovi ekipi je uspelo najti in izkopati enoletnega otroka in njegovega dedka. "Oba sta živa in zdrava, to je najboljša novica trenutno, kar jo imamo," je povedal slovenski koordinator.
Bručanova skupina ima 21 članov, razdeljena je v dve ekipi, eno od teh vodi on. Na voljo imajo štiri pse, opremljeni pa so tudi z opremo za iskanje in izkopavanje iz manjših ruševin. Reševalci spijo v taboru, ki so si ga postavili sami, po besedah Bručana pa imajo s sabo dovolj zalog, da bodo en teden samozadostni.
Novinarka TV Slovenija Petra Marc se je pogovarjala z Markom Bručanom, podpredsednikom mednarodne komisije za reševalne pse, in z Borutom Modicem, vodnikom reševalnega psa.
Bručan: Še so možnosti, da najdemo preživele
Praktično celotno mesto je porušeno, vozimo se z lokacije na lokacijo in skušamo najti preživele. V tem smo zelo uspešni. Odlično sodelujemo s slovenskimi reševalnimi psi, ki smo jih povabili na naše iskalno območje.
Kakšne so možnosti za preživetje?
Možnosti so, ker mi smo pred dobrimi štirimi urami našli žensko in otroka, ki sta bila praktično čisto v redu. To je zelo velik, obsežen potres, zato so velike možnosti, da se še najdejo preživeli ljudje.
Kako je z vodo, hrano, toploto?
Moram pohvaliti turško vlado oziroma njihovo civilno zaščito, policijo in vse dejavnike na terenu, ki že od prvega začetka, odkar smo vstopili v državo, skrbijo za nas. Priskrbeli so nam brezplačne letalske vozovnice. Neverjetna je pomoč Turčije za to misijo. Na samem terenu seveda včasih pride do kakšnih nesporazumov z domačini, ko oni hočejo, da jim najdemo njihove sorodnike, vendar tudi te stvari dovolj dobro obvladujemo, tako da do zdaj ni bilo nobenega večjega incidenta. So pa druge ekipe imele določene težave, ker so jih nastanili v nekem drugem centru. Tam je bilo veliko sirskih beguncev in so imeli določene probleme.
Kakšno je vzdušje?
Trenutno se ljudje gibljejo med obupom in jezo.
Koliko časa boste ostali?
Nismo se še odločili, vsak dan imamo dvakrat na dan sestanek v poveljništvu, tam si razdelimo vsak dan naloge. Vendar prav dolgo ne bomo ostali. Ne morem pa reči, koliko časa. Glede na vremenske razmere, ki so trenutno, je še nekaj možnosti za preživetje, zato bomo za zdaj ostali.
Modic: Sami ljudi ne moremo spraviti iz ruševin
Kaj se trenutno dogaja, kaj počnete?
Trenutno preiskujemo ruševine, tukaj je res potres velikih razsežnosti.
Slišite glasove živih?
Prihajajo različne informacije, nekateri pravijo, da jih slišijo. Normalno, ljudje so željni tega, da najdejo svoje. Mi preiskujemo z našimi psi. Za zdaj smo relativno uspešni. Na žalost jih mi, ker smo samo s psi, ne moremo spraviti iz ruševin, tako da to prepuščamo drugim, mi pa sledimo ruševini za ruševino in pregledujemo teren.
Primanjkuje težke mehanizacije?
Veliko je tamkajšnjega prebivalstva in tamkajšnjih ekip, ampak na potres, kakršen je ta, je nemogoče pripeljati toliko mehanizacije, kot bi je potrebovali. Tako da tega primanjkuje, zagotovo. Vreme je sončno, od okoli 5 do 10 stopinj Celzija. Malo pa hladno piha. Po nekaterih delih so elektriko izklopili iz varnostnih razlogov. S hrano smo za zdaj še kar oskrbovani.
Ljudi prevevata strah in žalost?
Če sem čisto pošten, niti ne opazimo tega, ker imamo toliko svojega dela. Seveda pa nas ljudje prosijo, kar je pričakovano, vsak bi nas želel odpeljati na svoje območje. Ampak na žalost tako ne gre, sledimo nekemu načrtu, če se enkrat razbijemo, bomo kar v težavah.
Prvi slovenski humanitarni konvoj že na poti v Turčijo
Slovenija bo ob težkih humanitarnih razmerah, v katerih so se po potresu znašli prebivalci prizadetih delov Turčije in Sirije, državama namenila tudi pomoč za okrevanje po naravni katastrofi. Na sedemdnevno pot proti Turčiji se je iz logističnega centra Roje odpravil prvi konvoj z opremo za nastanitev prizadetega prebivalstva. Vrednost prve pošiljke, ki vključuje 25 šotorov za namestitev, 14 grelnikov zraka in 1000 odej, je skupaj s prevozom ocenjena na 245.900 evrov.
V sredo so z Ukoma sporočili, da je vlada glede na doslej sprejeta zaprosila na dopisni seji odločila, da bo Slovenija Turčiji skupno namenila za 451.400 evrov materialne pomoči. Nadaljnjo materialno pomoč do skupne višine sredstev bo ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje, izvedlo na podlagi nadaljnjih zaprosil Turčije ob upoštevanju razpoložljivih materialnih sredstev.
Z Ukoma so sporočili tudi, da bo na predlog ministrstva za zunanje zadeve Slovenija Turčiji in Siriji namenila tudi za 400 tisoč evrov humanitarne pomoči. Polovico sredstev bo prejela Mednarodna federacija društev Rdečega križa in Rdečega polmeseca za okrevanje prebivalcev po potresu na prizadetem jugovzhodnem delu Turčije. Preostala sredstva bo Slovenija prispevala za Čezmejni sklad za Sirijo (Cross Border Fund for northwestern Syria) v okviru finančnega mehanizma Urada OZN-a za usklajevanje humanitarnih dejavnosti za pomoč prebivalcem prizadetega dela Sirije, so sporočili iz vladnega urada za komuniciranje.
Pozneje so z zunanjega ministrstva sporočili še, da bodo obema državama prek Slovenske karitas namenili še dodatnih 100 tisoč evrov za humanitarno pomoč iz lastnih sredstev. "Slovenija je solidarna s prebivalci Turčije in Sirije," so ob tem zapisali na Twitterju.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje