Enotnega plačnega sistema iz leta 2008 ni več, obstoječe stanje povzroča nezadovoljstvo in je javnofinančno nevzdržno, predvsem pa odganja mlade strokovnjake, je v predstavitvi izhodišč reforme plačnega sistema v javnem sektorju dejala ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik.

Predstavila je bistvene rešitve. Prva je popolnoma nova plačna lestvica. Obsegala bo 67 plačnih razredov. Najnižji oziroma prvi razred bo minimalna plača. Razmerje med najvišjo in najnižjo plačo bo 1 proti 7, kar je manj od razmerja 1 proti 10,5, ki je bilo zastavljeno leta 2008, in je tudi najnižje razmerje v Evropi nasploh, je nadaljevala. Plače se bodo najbolj zvišale v obstoječih najnižjih razredih, ki jih trenutno prejema 25.000 uslužbencev. Plače so varovane, ob prevedbi se plača nikomur ne bo znižala. "Nihče ne bo na slabšem," je poudarila ministrica. Vztrajala bo pri načelu enako plačilo za enako delo.

Spremenil se bo sistem napredovanj, ki trenutno ne opravlja svoje funkcije oziroma zagotavlja zgolj avtomatizem napredovanj. Zmanjšala se bo teža senioritete, napredovanja bodo hitrejša zgodaj v karieri in počasnejša pozneje. Javni sektor je namreč zdaj neprivlačen za mlade strokovnjake, pravzaprav je mlajših od 35 let zgolj 1100, povprečna starost pa je 50 let.

Nadalje bodo preverili oziroma prevetrili celoten sistem dodatkov, od dodatka za stalnost naprej, pa do poklicnih zavarovanj. Ni nujno, da bodo zavarovanja odpravljena, je pa treba preveriti njihovo smotrnost, je povedala Ajanović Hovnikova.

Uvedene bodo začasno višje plače za delo na projektu ali vodenje zahtevnejših skupin, dodatek za izjemne dosežke ne glede na delovno dobo, in dodatek za deficitarnost.
Plačna razmerja so bila doslej določena skozi sto orientacijskih delovnih mest, kar očitno ni delovalo, je zatrdila ministrica. Zato bodo po novem vzpostavljeni trije večji stebri, skozi katere se bodo lahko naslavljale specifike.

Sorodna novica Koalicijski vrh: "V javnem sektorju ne bo več plač, nižjih od minimalne."

Naslednji sestanek s sindikati bo 20. februarja, da bodo sindikati imeli dovolj časa za opredeljevanje do izhodišč. Predlog zakona bo predvidoma pripravljen v prvi polovici leta, uvedba je predvidena s 1. januarjem 2024.

Ključni cilj je, da bo država v najširšem pomenu besede postala dober, zaželen zaposlovalec, ki bo znal privabiti mlade, je sklenila ministrica. Pomembno je tudi, da bo reforma javnofinančno vzdržna, ker trenutno masa plač v javnem sektorju "bezlja", kot se je izrazila govorka, a dodala: plače morajo biti stimulativne.

Ministrica je pojasnila, da bodo vzporedno potekala centralna pogajanja, na katerih bodo govorili o vprašanjih, ki zadevajo vse sindikate, ter v ožjih skupinah ločeno glede na dejavnosti oz. plačne stebre. Na teh pogajanjih bodo ob predstavnikih ministrstva za javno upravo sodelovali predvsem predstavniki resorjev, ki so zadolžena za to področje.

Koliko bo vse to stalo?

Ministrica o stroških reforme javno ne želi govoriti, ker gre za pogajanja in ker bo sledila načelu, da dokler ni dogovorjeno vse, ni dogovorjeno nič. Je pa poudarila vidik, ki se ji zdi zelo pomemben. Če bi obstoječo situacijo zamrznili in niti en sindikat ne bi zahteval višjih plač, bi se masa plač javnega sektorja vseeno povečala. Gre torej za nenadzorovano rast plačne mase in to je treba nasloviti, je poudarila. Tudi zato je med predlogi zamrznitev napredovanj in redne delovne uspešnosti, dokler se novi sistem ne začne izvajati v celoti. Reforma pa bo izvedena na način, da bo najprej nekaj stala, po petih, šestih letih pa bo njen učinek pozitiven, saj ne bo več nenadzorovane rasti mase plač.

Minister za delo Luka Mesec je sicer nedavno omenjal znesek 800 milijonov.

Video: Posnetek novinarske konference

Sindikati proti zamrznitvi napredovanj

Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj ugotavlja, da je še veliko nejasnosti. "Konkretnih rešitev ni, tiste smeri, ki so nakazane, so lahko čisto v redu, lahko so pa tudi problematične in to moramo razčistiti v naslednjih krogih," je menil.

Sama napoved vzpostavitve plačnih stebrov, znotraj katerih bi se urejala plačna razmerja za posamezne skupine v javnem sektorju, po Štrukljevih besedah ni toliko problematična, kot je zanj problematično, če bodo med stebri razlike na primer tudi, ko gre za obseg napredovanj, za višino sredstev, ki bodo rezervirana za delovno uspešnost, in podobno. V tem delu pričakujejo dodatne odgovore, je dejal Štrukelj.

Vodja druge sindikalne pogajalske skupine Jakob Počivavšek napoveduje dolgotrajna in naporna pogajanja. Če se nekateri vladni predlogi prekrivajo s tistimi, ki so jih podali sindikati, pa bodo po njegovih predvidevanjih nekateri povzročali izjemno velike težave oz. bodo deležni nasprotovanja. Kot je poudaril, pa so pravo mesto za reševanje teh vprašanj, pogajanja. Tudi on meni, da so glede odpravljanja plačnih nesorazmerij v tem trenutku še nejasnosti. "Na kakšen način točno, se bo preverjalo primerljivost med delovnimi mesti in povzročena nesorazmerja, je danes ostalo še nekako v zraku," je dejal.

Tako za Počivavška kot Štruklja pa je sporen vladni predlog zamrznitve napredovanj. Gre za zelo, zelo tvegano napoved, še posebej, ker nekateri deli javnega sektorja brez napredovanj tako rekoč ne morejo delovati, je menil Štrukelj. Počivavšek je predlog za zamrznitev napredovanj in izplačevanja delovne uspešnosti poudaril kot enega najbolj spornih vladnih predlogov. Precej težav vidi tudi v tem, kako je vlada opredelila razmerja med posameznimi stebri in to, kaj naj bi se v njih urejalo. Ocenjuje namreč, da utegne to voditi do velikih razlik v plačah med posameznimi dejavnostmi.

V Sindikatu državnih organov Slovenije po drugi strani v vzpostavitvi plačnih stebrov vidijo priložnost, da nekaj dosežejo tudi za uradništvo. Kot je dejal predsednik sindikata Frančišek Verk, so bili doslej vedno nekje na zadnjem mestu, prednost pa so imele velike skupine, kot so zdravstvo in šolstvo.

Kot so po sestanku povedali na sindikalni strani, vlada predlaga tudi, da bi bil razpon med plačnimi razredi tri odstotke, in ne več štiri, kot je to zdaj.

Rok za vložitev predloga za zdravstvo že 1. aprila, za vse druge 30. junija

Sorodna novica Sindikati pričakujejo podrobnejša pojasnila glede plačne reforme: Nejasnosti je še veliko

Reforma plačnega sistema bo trajala več let, čeprav so prvi roki za vložitev zakonskih predlogov v državni zbor postavljeni že za 1. april za zdravstveni steber in 30. junij za vse druge.

V sindikatih na predstavitvi izhodišč od vladne strani pričakujejo podrobnejša pojasnila, saj opozarjajo, da je nejasnosti še veliko. Z vladno namero, da bi se najprej pogajali o odpravi plačnih nesorazmerij in nato začrtali širšo reformo, se glede na prve odzive strinjajo. V pogovore namreč številne skupine v javnem sektorju vstopajo z zahtevami po višjih plačah. Če vlada sindikatov s svojimi načrti ne bo prepričala, pa se bo že v drugi polovici tega meseca soočila z več protestnimi shodi.