"8. marec ni dan praznovanja, ni dan slavja, ampak dan upora, štrajka in protestov. Zahtevamo, da se s patriarhatom soočimo. Od pristojnih institucij zahtevamo ukrepe, od družbe pa, da spolnega nasilja ne tolerira več," so na Kongresnem trgu v središču Ljubljane sporočili organizatorji.

Kot so izpostavili, ima nasilje nad ženskami epidemične razsežnosti, prizadene pa ženske vseh starostnih skupin, kultur, ras in spolnih usmerjenosti. Nasilna dejanja nad ženskami so praviloma povezana z vprašanjem moči, prevlade, mizoginije oziroma sovraštva do žensk, vzrok nasilja pa je patriarhat, so poudarili. Ob tem so spomnili tudi, da smo v Sloveniji lani zaznali 12 femicidov, letos pa že dva.

Najpogostejša oblika nasilja nad ženskami je namreč intimno partnersko nasilje, največja verjetnost pa je, da bo žensko pretepel, zalezoval in fizično napadel moški, s katerim je še ali pa je že bila predhodno v intimnem razmerju, so opozorili v Društvu Iskra. Zbrani na shodu so prav tako poudarili, da nasilje, ki se dogaja za štirimi stenami, ni nekaj, od česar lahko odvrnemo pogled.

S transparenti, na katerih je med drugim pisalo Vsak femicid je preveč; To ni delo iz ljubezni; 364 dni batin, 1 dan rož; Nasilje ni ljubezen; Če naša življenja niso nič vredna, protestiramo; Če bi imela kladivo, bi razbila patriarhat; Patriarhat na odpad, so opozorili, da je nasilje nad ženskami skupna družbena težava. "Če nasilje poimenujemo, ga lažje prepoznamo, če nasilje prepoznamo, ga lahko preprečimo," so izpostavili.

S Kongresnega trga, kjer se je začel shod, so se zatem po Slovenski cesti sprehodili do stavbe ministrstva za notranje zadeve na Štefanovi ulici in pozvali k spoštovanju 14. in 15. člena Istanbulske konvencije, ki od držav pogodbenic zahtevata sprejetje potrebnih ukrepov za vključevanje omenjene problematike v učna gradiva na vseh ravneh izobraževanja ter zagotovitev ali okrepitev ustreznih usposabljanj za strokovnjake, med drugim policistov, socialnih in zdravstvenih delavcev, ki se ukvarjajo z žrtvami in storilci tovrstnih nasilnih dejanj.

Poudarili so tudi, da je nujno zagotoviti družbeno stanje, v katerem ženske ne bodo od nikogar več deležne obtožb, da so za nasilje krive same. Med rešitvami za preprečevanje nasilja pa so navedli tudi redna in poglobljena izobraževanja o pomenu nasilja, vključitev tem o prepoznavanju nasilja in oblikah pomoči v zgodnje izobraževanje, učenje o enakosti in sprejemanju različnosti ter zavzemanje proti sovražnemu govoru, ki spodbuja nasilje.