O sumu, da obstajajo netransparentnost in korupcijska tveganja, ki se je pojavil pri postopku oddaje javnega naročila za odstranitev panelne ograje na meji s Hrvaško, je poslanska skupina NSi-ja zahtevala razpravo v okviru komisije DZ-ja za nadzor javnih financ. Kot je v uvodu pojasnil poslanec NSi-ja Janez Žakelj, so se pri tem namreč pojavila korupcijska tveganja in utemeljeni pomisleki, da je bilo podjetje Minis, ki je bilo izbrano za izvedbo del, v privilegiranem položaju.

Ministrstvo za notranje zadeve je javno naročilo po odprtem postopku za odstranitev tehničnih ovir na meji s Hrvaško objavilo 8. novembra lani. S ponudbami so se odzvala štiri podjetja, najugodnejša pa je bila zaradi pomanjkljivosti izločena. Izbrana je bila druga najugodnejša ponudba v vrednosti 7 milijonov evrov, ki jo je podalo podjetje Minis, ki je tehnične ovire tudi postavljalo. Postopek izbora je sicer že leta 2015 sprožil afero v času Cerarjeve vlade, je spomnil Žakelj. "Šlo je za izvedbo naročila brez izvedbe javnega naročila, zgolj s postopkom pogajanj. Razlog je bil, da naj bi se mudilo. Poleg relativno skopih referenc in dejstva, da je imelo podjetje takrat enega zaposlenega in 200 tisoč evrov letnega prometa, je javnost razburil tudi podatek, da je bil sedež podjetja v Žalcu na istem naslovu, kot pisarna lokalnega odbora tedaj vladne stranke SMC," je povzel takratno dogajanje.

Sorodna novica Poklukar je moral zaradi okvare falcona odpovedati svojo udeležbo v Bruslju

Opozoril je tudi, da je ministrstvo za notranje zadeve vsebino treh pogodb za postavitev tehničnih ovir v vrednosti nekaj več kot tri milijone evrov javnosti posredovalo šele na podlagi sodbe upravnega sodišča tri leta po njihovem podpisu. "Tri tedne po tem je na dan prišlo še, da je podjetje Minis posel dobilo z lažno izjavo, da ima poravnane vse obveznosti, kar ni držalo. Nato so imeli nekaj časa prepoved za sodelovanje na javnih razpisih. Po podatkih aplikacije Erar je podjetje od leta 2015 do 2018 za izvedbo del od države prejelo devet milijonov evrov," je pojasnil Žakelj.

V privilegiran položaj na javnem razpisu za odstranitev tehničnih ovir pa je po opozorilih Žaklja podjetje Minis postavilo tudi dejstvo, da v razpisni dokumentaciji ni objavilo preglednih situacij za potek tehničnih ovir na terenu, zato preostali ponudniki niso poznali natančne trase tehničnih ovir in po opozorilih Žaklja niso mogli pripraviti enakovredno kakovostne ponudbe. "Naročnik je objavo podatka zavrnil z razlago, da gre za državno skrivnost," je pojasnil. Ob tem je opozoril, da je Generalna policijska uprava slab mesec po izbiri izvajalca odstranitve tehničnih ovir ugodila zahtevi novinarja Dnevnika in posredovala popoln seznam parcel, na katerih je vzpostavljena služnost za namen postavljanja, vzdrževanja in podiranja ograje.

Poklukar: Če se sum o nepravilnostih potrdi, bomo ukrepali

Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v uvodu dejal, da je posle prevzel pred dobrima dvema tednoma in da je v fazi pregleda mnogih tekočih postopkov. Poudaril je, da popolnoma razume komisijo za nadzor javnih financ in kontrolo nad ministrstvom za notranje zadeve. Ob tem je povedal, da rok za podpis pogodbe še ni potekel, sam pa je tudi še ni podpisal. "Zadevo še preučujem in z njo še nisem popolnoma seznanjen. Sem pa seveda v medijih o tem prebiral in tudi vabilo na današnjo sejo nakazuje, da gre za občutljivo temo in dvom o zakonitosti, transparentnosti in enakih možnostih tega naročila," je dejal.

Čeprav, kot je poudaril, zaupa strokovnim službam, da je bilo javno naročilo izvedeno zakonito, transparentno in v skladu z vsemi pravili javnega naročanja, je napovedal, da bo že danes odredil izredno notranjo revizijo celotnega postopka oziroma projekta. "Notranjerevizijska stroka bo naredila domačo nalogo in mi predstavila poročilo, ali je bilo javno naročilo pravilno vodeno in izvajano ali obstaja kakšen dvom v zakonitost in transparentnost tega postopka," je pojasnil. "Če se sum potrdi, bomo seveda ukrepali. Zato sem pristojen in to je tudi moja politična odgovornost," je dejal in ob tem na ministrstvo ter tudi policijo povabil vse nadzorne mehanizme. "Verjamem, da na ministrstvu za notranje zadeve, ki ima več kot 9000 zaposlenih in ima nešteto postopkov, kakšna stvar tudi ne gre pravilno," je dodal.

Z odredbo notranje revizije so se na seji komisije strinjali tudi v koaliciji, kjer po besedah poslanca Svobode Lenarta Žavbija pozdravljajo ministrovo napoved. Tudi sami so predlagali sklep, s katerim komisija predlaga ministrstvu, naj opravi revizijo ter komisijo v 30 dneh obvesti o ugotovitvah. Takšen sklep so člani komisije tudi soglasno podprli, niso pa izglasovali predlaganih sklepov NSi-ja. Z njimi bi Računskemu sodišču predlagali izvedbo revizije omenjenega javnega naročila, Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) pa uvedbo postopka zaradi suma korupcije pri izvedbi javnega naročila.

Zastopnica podjetja: "Minis se uporablja za politično obračunavanje"

Na te očitke se je na seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ odzvala tudi zastopnica podjetja Minis Nina Bojović, ki je spomnila na begunski val 2015, zaradi česar je bilo treba začasne tehnične ovire postaviti čim hitreje. Minis, ki je ograjo postavljal brez armiranih betonskih stebrov, pač pa s temeljnimi vijaki, je tako lahko ta posel izvedel petkrat do desetkrat hitreje kot druga podjetja, kar je bila njihova prednost. Glede razpisa za odstranjevanje ograje pa po njenih besedah Minis ni bilo edino podjetje, ki je poznalo njeno traso. Tako je eno izmed podjetij, ki se je prijavilo na razpis, leta 2020 dobilo posel za vzdrževanje ograje, je dejala.

Po njenih besedah se podjetje Minis uporablja za politično obračunavanje, ki so ga sprožila konkurenčna podjetja, "ki financirajo ene izmed strank, ki so danes v državnem zboru". Po njenih besedah gre pri tem za gospodarski kriminal. Ti očitki so sprožili vprašanja med člani komisije, ki so želeli izvedeti konkretne informacije glede domnevnega financiranja političnih strank ter se spraševali, zakaj podjetje tega ni prijavilo pristojnim organom. Zastopnica podjetja je odgovorila, da so te sume že naznanili organom pregona, zaradi poteka preiskovalnih dejanj pa konkretnih informacij ni razkrila.

Ali je bil zadnji razpis sploh potreben?

Po poročanju časopisa Dnevnik so sicer v preteklih dveh letih okolico ob ograji na južni meji vzdrževala tri podjetja, ki so tudi odstranjevala poškodovano ograjo in jo, kjer je bilo mogoče, zamenjala z novo. Vsa tri podjetja imajo tako stvarne izkušnje z odstranjevanjem ograje in tudi veljavne pogodbe z ministrstvom, v katerih po navedbah časopisa ostaja za 5,2 milijona neizkoriščenih sredstev.

Po pisanju Dnevnika njihovi sogovorniki opozarjajo, da ministrstvu za notranje zadeva tako sploh ne bi bilo treba objaviti razpisa za odstranitev ograje, saj bi lahko dodatna dela v obliki aneksov k pogodbam naročilo trem podjetjem, ki so jo vzdrževala in delno tudi odstranjevala od leta 2020.