Vlada premierke Girogie Meloni je zasedala v kalabrijskem kraju Cutro, blizu katerega je 26. februarja v brodolomu umrlo najmanj 72 prebežnikov.

Prihod vladne ekipe so pospremili protesti domačinov. "Sram naj vas bo, morilci," so vpili domačini na avtomobile, ki so v Cutro pripeljali premierko in ministre. Prizadetost in jeza zaradi tragedije izpred skoraj dveh tednov se nista pomirili. V soboto popoldne bodo nov protestni shod prav tam priredili sindikalisti in nevladniki, ki bodo zahtevali humano obravnavo prebežnikov.

Novi dekret vlade, ki se je očitno ustrašila ogorčenja zaradi nerazjasnjenih odgovornosti za tragični razplet brodoloma pri Cutru, zato ne sledi nekdanji retoriki Meloni o pomorskih blokadah prebežnikov in zapiranju pristanišč, ampak se osredotoča na razbijanje tihotapskih mrež.

Po besedah pravosodnega ministra Carla Nordia dekret uvaja do 30 let zapora za tihotapce, če med potjo proti Italiji, ki so jo organizirali ali vodili, kdo umre. Dekret predvideva tudi povečanje Centrov za repatriacijo prebežnikov in poenostavitev postopkov izgona.

Vlada uvaja tudi triletno načrtovanje zakonitega priseljevanja delavcev v deficitarnih poklicih, česar Italija v obdobju zadnjih vlad ni poznala, saj so po besedah premierke vse vrzeli zapolnili nezakoniti priseljenci. Prednost naj bi imeli ljudje iz držav, ki bodo v sodelovanju z Italijo informirale o tveganjih nezakonitih migracij.

Na otoku Lampedusa se je medtem samo včeraj izkrcalo več kot 1300 ljudi – pretežno so to državljani podsaharskih držav, ki so pripluli s čolni iz tunizijskega Sfaxa. Od začetka leta se je v Italiji izkrcalo več kot 15.800 prebežnikov, medtem ko jih je bilo lani v enakem obdobju 6000.