Še enkrat več se je potrdila teza, da je v Sloveniji za spremembo mobilnostnih navad in zmanjšanje števila vozil na naših cestah nujna vzpostavitev učinkovitega in inovativnega sistema javnega prometa, ugotavljajo v projekta ReMOBIL.

Ko bo javni potniški promet ustrezna alternativa osebnemu avtomobilu – da bomo torej z javnim prometom svoje poti opravili vsaj enako hitro, udobno in cenovno ugodneje –, ga bo uporabljalo več državljank in državljanov, je pokazala raziskava Mediane, inštituta za raziskovanje trga in medijev, to so opravili po naročilu AMZS-ja in drugih partnerjev projekta ReMOBIL.

Raziskava je pokazala, da le manjši del anketiranih uporablja trajnostne oblike mobilnosti, pri njihovi uporabi pa prednjačijo predvsem mladi, upokojenci in prebivalci urbanih okolij, ki imajo ustrezen dostop do javnega potniškega prometa in ne morejo uporabljati avtomobila.

Večina vprašanih (65 odstotkov) uporablja avtomobil, skoraj polovica pravi, da se po opravkih peljejo sami s svojim avtomobilom (47 odstotkov), več kot tretjina isto pravi za pot v službo ali šolo (36 odstotkov).
Z vidika trajnostne mobilnosti je pozitiven delež tistih, ki obvladljive razdalje premagujejo s trajnostnimi oblikami mobilnosti (55 odstotkov).

Parkiranje razlog za odhod na vlak ali avtobus

Najpogostejši razlog za uporabo javnega potniškega prometa je pomanjkanje parkirnih prostorov (48 odstotkov), 43 odstotkov pa jih pravi, da javni promet uporablja, ker se jim zdi boljše za okolje. Med neuporabniki prednjačijo razlogi, da pot z avtomobilom opravijo hitreje kot z javnim prevozom (63 odstotkov), slabe povezave med lokacijami (59 odstotkov) in neprimeren urnik (56 odstotkov).

Odgovor na vprašanje o pomembnosti dejavnikov mobilnosti nakazuje tudi povsem pričakovano rešitev slovenskih mobilnostnih zagat: najpomembnejši je opraviti pot najhitreje, kolikor je mogoče (71 odstotkov), sledita samostojnost oziroma neodvisnost pri odločanju in cena poti (oba 61 odstotkov).