Priča bomo že 107. izvedbi dirke, ki ji s kolesarstvom obsedeni Flamci rečejo velika maša. Prva izvedba je bila leta 1913, ko so morali kolesarji premagati kar 324 kilometrov (to je še vedno najdaljša izvedba). V času prve svetovne vojne dirk ni bilo, od leta 1919 naprej pa je bila izpeljana prav vsako leto, s čimer ima primat najdaljše neprekinjene klasike.

Na kolesu več kot 280 kilometrov
Tudi letos bo zelo dolga, saj meri 273,4 kilometra, če pa ji dodamo še dobrih osem kilometrov pred uradnim začetkom, bodo športniki v sedlu več kot 280 kilometrov, kar bo gotovo dodalo še ščepec več k utrujenosti, ki bo na koncu odločala, kdo bo imel (naj)več moči za končno slavje.

Sorodna novica Van der Poel s šprintom do zmage na "Rondi", Pogačar predolgo čakal

Po sedmih letih start spet v Bruggeu
Dirka se bo začela ob 10.00 na osrednjem trgu v Bruggeu, kamor se spomenik vrača prvič po letu 2016. To zgodovinsko mesto si bo sicer do leta 2028 z Antwerpnom izmenjevalo mesto starta. Cilj bo − tako kot že vrsto let zapored − v središču mesteca Oudenaarde, kjer živi dobrih 30.000 ljudi.

19 večinoma kratkih klančkov
Razplet se običajno zgodi na kakšnem od klancev, ki so večinoma zelo kratki in strmi, nekateri pa so tudi začinjeni s kockami. Na celotni trasi je posejanih 19 takih klancev, velika večina v drugi polovici trase. Uvodnih približno 100 kilometrov je namreč ravninskih in ponujajo teren za pobege. Na kratkih klančkih se prednost ubežnikov običajno hitro zmanjša, nato pa v ospredje stopijo velemojstri enodnevnih klasik, ki obračunajo med seboj.

Sorodna novica Zakaj Pogačar ni favorit proti 'vanoma'? Ker ju še ni premagal na klasikah.

Znana trojka favoritov
V prvi vrsti favoritov sta letos gotovo Mathieu van der Poel, ki brani lansko zmago in Wout van Aert, ki z Jumbo Vismo niza neverjetne uspehe na klasikah (na petih dirkah v Belgiji za svetovno serijo so dobili kar štiri, na peti Brugge–De Panne pa je mladi Olav Kooij osvojil drugo mesto za Jasperjem Philipsonom. V istem razredu favoritov je le še Tadej Pogačar, ki je odlično pripravljenost pokazal na generalki E3, a kot je izpostavil Toni Gruden − v boju z obema vanoma pač ne more biti favorit, saj bolj težko lahko računa na uspeh, če bi vsi trije hkrati prišli v zadnje metre, ko odloča sprint.

Koppenberg je najbolj strm ...
Prejšnji petek je tako v zadnjih kilometrih poskušal z dvema napadoma, ki pa sta ju mojstra klasik brez težav odbila. Zdi se, da je Pogačarjeva pot do zmage drugačna in mora napasti na kakšnem od klancev. Najstrmejši je na Koppenberg (dolg le 600 metrov, na katerih kolesarji pridobijo 64 metrov višinske razlike, povprečni naklon je dobrih 11 odstotkov, najbolj strm del pa znaša 22 odstotkov). A to je res kratek klanec, do cilja pa je še več kot 40 kilometrov.

... a trikrat na "dolgi" Oude Kwaremont
Pogačarjeva priložnost bo najbrž Oude Kwaremont. Večina klancev namreč meri manj kot tisoč metrov, ta pa je dolg dobra dva kilometra, kar je za to območje res precej, a po drugi strani ni strm (povprečni naklon 4 odstotke, najbolj strm del pa 11 odstotkov). Kolesarji ga bodo premagali trikrat, v zadnjih dveh obiskih bo takoj sledil še vzpon na Paterberg, kar bo tudi zadnji vzpon dneva. Sledilo bo le še dobrih deset kilometrov do cilja.

Vpliv bi imelo lahko tudi vreme, v petek in soboto je napovedan dež, kar bi lahko koristilo Pogačarju, a za nedeljo je napovedano sončno vreme, ki bi ga lahko začinil veter.

Zanimivosti

− Največ zmag (po 3) imajo Belgijci Achiel Buysse, Eric Leman, Johan Museeuw, Tom Boonen, Italijan Fiorenzo Magni in Švicar Fabian Cancellara.

Sorodna novica Cancellara po tretji zmagi v Flandriji: Ponoviti uspeh je še slajše

− Cancellara je bil leta 2014 zadnji, ki je ubranil zmago.

− Zmagovalci prihajajo iz le 10 držav. Največ zmag imajo Belgijci (69), dvoštevilčni so le še Nizozemci (12) in Italijani (11).

− A Belgijci na novo zmago čakajo že šest let, kar je njihova najdaljša suša na tej dirki.

− Po drugi svetovni vojni je z največjo razliko slavil Eddy Merckx, ki je leta 1969 prvega zasledovalca Feliceja Gimondija prehitel za 5 minut in 36 sekund.

− Dvema kolesarjema je v istem letu uspelo kar dvakrat dobiti kockasta spomenika. Ob Flandriji je to seveda še Pariz−Roubaix, ki bo na sporedu naslednjo nedeljo. To sta Tom Boonen (2005, 2012) in Cancellara (2010 in 2013).

− Največ osvojenih spomenikov med aktivnimi kolesarji imata Pogačar in van der Poel (po 3).

Razpleti zadnjih 10 dirk

Ta dirka izjemno dolgo Sloveniji ni prinesla praktično nobenega konkretnega uspeha. Pred 15 leti se je kot edini v prvo deseterico uvrstil le Simon Špilak, ki je bil vse do lani lastnik najboljšega slovenskega uspeha. Pogačar je bil lani zelo blizu zmage, a je na koncu v sprintu četverice potegnil najkrajšo in osvojil četrto mesto. Spodaj so vse slovenske uvrstitve med najboljših 30.