Sorodna novica Ministrica Asta Vrečko je vodstvo RTV Slovenija pozvala k odstopu. Urbanija: To je pritisk.

"Pogajanja o razreševanju stavkovnih zahtev v devetih mesecih niso prinesla prav nobenega napredka, še več – od začetka stavke se razmere na RTV-ju zaostrujejo. Med pogajalsko skupino stavkovnega odbora in vodstvom RTV-ja še vedno zeva globok prepad pri razumevanju novinarske in uredniške avtonomije in profesionalnih standardov. Zato glede stavkovnega sporazuma s trenutnim vodstvom ne moremo in nismo zbližali stališč," je na popoldanskem shodu pred stavbo RTV-ja povedala predsednica stavkovnega odbora novinarskih sindikatov RTV Slovenija Helena Milinković.

"Stavkamo za javni RTV, za interes javnosti, za pravico do obveščenosti in svobode izražanja. Zahtevamo, da se uničevanje javnega RTV-ja konča. In tukaj bomo stali, dokler se to ne zgodi," je poudarila. Temeljna zahteva sicer ostaja novinarska, uredniška in institucionalna avtonomija. Ob tem stavkajoči zahtevajo dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač na RTV Slovenija in vzpostavitev socialnega dialoga.

"Zahtevamo in želimo novinarje, ki bi lahko delovali avtonomno in v skladu s predpisi novinarske stroke, ne pa doživljali pri svojem delu pritiskov in zastraševanj. Avtonomija je temelj za kakršno koli profesionalno novinarsko delo," je poudarila. "Želimo si urednike, ki bi bili neodvisni, ki bi usklajevali delo z novinarji in spoštovali standarde," je dodala. Opozorila je še, da bi se moral RTV kot institucija s posebnim statusom ubraniti pred programskim in nadzornim svetom, ki sta trenutno "politično ugrabljena".

Milinković je opozorila, da je vodstvo RTV-ja s trditvami, da stavka ne bo ovirana, zavajalo. "Gledalci in gledalke v informativnem programu ne morete videti in slišati celovite informacije o poteku stavke, kaj šele, da bi slišali naša stališča. Vodstvo je pred stavko v informativnem programu na Televiziji Slovenija zamenjalo vse stavkajoče urednike in novinarje v informativnih oddajah z zaposlenimi, ki pač ne stavkajo," je dejala. Vodstvu je ob tem očitala, da s tem skuša prikriti dejanske razloge, ki so pripeljali do prekinitve dela.

"Na Televiziji Slovenija se še naprej poglablja pritisk na novinarsko avtonomijo, posegi v program in vsebine so samovoljni in nestrokovni, kršijo se programski in profesionalni standardi, kadrovanje poteka netransparentno, medij se kadrovsko in finančno izčrpava, uničuje se ugled javnega servisa, delovne razmere se slabšajo za vse," je naštela. Da opozorila novinarskih sindikatov o nepravilnostih in nestrokovnostih v javnem zavodu držijo, po njenih besedah dokazujeta tudi sodbi sodišč – tako sodba o tem, da je bilo imenovanje generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha nezakonito, ker ni imel izkušenj z vodenjem velikih sistemov, kot sodba o nezakoniti razrešitvi direktorice Televizije Natalije Gorščak.

Potočnik: Upamo, da se bodo prenehala zavajanja in neizpolnjene obljube

Predsednica Sindikata novinarjev Slovenije Alenka Potočnik, ki v imenu stavkajočih vodi pogajalsko skupino, je dejala, da si za vzpostavitev socialnega dialoga v javnem zavodu prizadeva že deset mesecev. "Deset mesecev jih prepričujemo, kaj je to avtonomija, jih učimo, kako se pogajati. In vsakič, ko v. d. generalnega direktorja kot vodji pogajalske skupine na delodajalski strani zmanjka idej ali pa je obljubil preveč, zamenja pogajalca. Tako tečemo zdaj že devetnajsti krog s pogajalsko skupino, s katero nismo prišli niti do skupne ugotovitve, da se RTV-ju ne godi najboljše, da so potrebne spremembe in da imamo dejansko isti cilj," je povzela dosedanji potek pogajanj.

"Upamo, da se bodo prenehala zavajanja, ki smo jih bili deležni do zdaj, da se bodo prenehale obljube, ki niso izpolnjene, ampak da se bomo dejansko na naslednjih pogajanjih resno usedli za skupno mizo, da ne bodo nasproti nas stali s figo v žepu in se pobalinsko obnašali. Ker če ne čutiš spoštovanja do tistega, s katerim se pogajaš, potem nimaš resnega namena in se tudi ne moreš nič izpogajati," je poudarila.

Opozorila o nadaljnjem uničevanju RTV-ja in izgubljanju zaupanja javnosti

"Na javni RTV je težko stavkati tudi zato, ker si tisti, proti katerim stavkamo, želijo, da utihnemo," je besede voditelja jutranjega programa na Valu 202 v svojem nagovoru povzela radijska novinarka Tatjana Pirc. "Nikoli si ne bi mislila, da je kaj takega mogoče – da se ne spoštuje volja ljudstva, ki jo je izrazila na referendumu, da se toliko časa pred našimi očmi maliči in uničuje javni RTV in pritiska na sodelavke, sodelavce, blati zaposlene, ki še vedno profesionalno delamo," je dejala.

"Zdi se nam, da smo povedali vse, ker nas je ne nazadnje na referendumu podprla večina javnosti," je poudarila tudi televizijska novinarka in predsednica aktiva informativnega programa Televizije Slovenija Marta Razboršek. "Ni res, da nasprotujemo pluralnosti mnenj, zanjo se zavzemamo – a ob spoštovanju novinarskih standardov. Zato poudarjamo, da pluralno ni nujno tudi profesionalno. Pogosto je namreč pozivanje k pluralnosti lahko tudi krinka za prikrivanje dejstev," je opozorila.

Zavrnila je tudi očitke, da naj bi bili novinarji proti kritičnemu poročanju o vladi. "Nasprotno, seveda smo za kritično poročanje o vsaki vladi, to je ne nazadnje naša dolžnost. A rušenje kot namen samo po sebi, to gotovo ni profesionalno," je poudarila. Dodala je, da zaposleni na vse neprofesionalnosti jasno in glasno opozarjajo – tako tiste, ki so jih zagrešili, kot tiste, ki bi jih morali preprečiti. "Se je kaj spremenilo? Žal marsikaj na slabše," je dejala Razboršek in opozorila, da se nadaljuje tudi krnjenje oddaj.

Bergant: RTV izgublja verodostojnost

"Kar se tukaj gremo, je ena manjša, lokalna zgodba. Je pa seveda del vsega tega, kar opažamo v sodobni Evropi in po svetu na splošno," je dejal voditelj Odmevov Igor E. Bergant. Kot je opozoril, obstajajo centri moči, ki jim ni všeč demokracija, ki želijo diskreditirati medije, jih razvrednotiti in odpreti "veliko luknjo, v katero nato vdrejo politična, ekonomska in drugačna propaganda do te mere, da ljudje v tem zelo zapletenem svetu ne bi več imeli možnosti, da se vsak dan relevantno, kakovostno in z zaupanjem informirajo o tem, kaj se na svetu dogaja".

"Problem je, kaj se bo zgodilo v trenutku, ko nacionalni RTV izgubi še zadnjo trohico verodostojnosti in profesionalnosti. V to luknjo bomo padli vsi, in v to luknjo bo padla tudi naša demokracija," je opozoril Bergant.

Darja Groznik, dolgoletna novinarka, voditeljica in urednica na Radiu Slovenija, je dejala, da jo boli, da se del RTV-ja razkraja pred njenimi očmi. "Vsi smo del te hiše in od kredibilnosti prav vseh je odvisno zaupanje občinstva do vsega, kar delamo," je poudarila.

Horvat: RTV je dokaz, da v Sloveniji pravna država ne deluje

"Že leto in pol tu opozarjamo, da se dogaja nekaj, kar je za pojmovanje demokratične države nezaslišano, političnostrankarski prevzem medija. Današnja stavka, današnje informativne oddaje najbolje kažejo, da je proces končan, da lahko novinarji in uredniki, ki se niso pridružili stavkajočim, sami uredijo in naredijo večino informativnih oddaj. Mi pa stojimo tu in še kar naprej opozarjamo na novinarske standarde in spoštovanje demokratičnih načel pri vodenju javnega RTV-ja, čeprav nimamo občutka, da bi nas v resnici kdo slišal," je opozorila novinarka TV Slovenija in članica sveta delavcev RTV-ja Slovenija Ksenija Horvat.

"Nekateri nam privoščijo, drugi se smejijo, premnogi molčijo, nekateri tudi zato, ker imajo slabo vest, ali pa si ne upajo povedati svojega mnenja. Še vedno pa se najdejo ljudje, ki nas pozivajo, naj končno naredimo red, naj zavzamemo RTV, da naš upor ni nič, da je prepozen, premajhen, da ne bomo nič dosegli, naj že gremo in prerežemo tiste kable," je nadaljevala.

"Naj režemo kable, kot da smo v nekakšni poldemokratični, čudaški in nazadnjaški državi. In potem? V resnici to, da se po letu in pol politični prevzem televizije še kar nadaljuje, bolj kot to, da novinarji ne znamo ali nočemo narediti stavke, ki bi povsem ugasnila televizijo, dokazuje to, da v naši državi ne delujejo osnovni vzvodi pravne države," je opozorila Horvat. "Sodbe, ki potrjujejo, da so mnoga ravnanja vodstva nezakonita, prihajajo takrat, ko je že zdavnaj prepozno, inšpekcijski nadzor ne sledi dogajanju, vlada ne more nič, ministrstvo ne more nič, državni zbor ne more nič, na koncu pa bo RTV razklal še ustavno sodišče," je dodala.

"To, kar zdaj gledate, s čimer so danes napolnjene informativne oddaje, ni ne dobro ne profesionalno niti neodvisno novinarstvo. Nekoliko smo utrujeni, precej obupani, a še vedno smo tu," je sklenila in ob tem dodala, da je bila slovenska javnost lani novembra na referendumu na njihovi strani, kar predstavlja močno zavezo za naprej.

Drnovšek: Javnost je bila na referendumu jasna

"Javnost je na referendumu jasno povedala, kakšen RTV si želi. V tem trenutku se zdi, da je uredniška politika predvsem enosmeren promet, težko govorimo o kakovosti. Vse gledalce bi pozval, naj dvignejo gledanost današnjega Dnevnika in si na ravni tega Dnevnika tudi sami ustvarijo oceno o kakovosti tega programa, ki bo danes ustvarjen," pa je povedal novinar TV Slovenija in član programskega sveta Gregor Drnovšek.

Dejal je tudi, da se informativno uredništvo sicer res kadrovsko polni, a da po kakovosti program še bolj stagnira. Ob tem so na novo zaposleni dobili neprimerljivo višje plače, kot jih imajo izkušeni novinarji, številni pa so si nakopičili tudi več funkcij, ki jih opravljajo na RTV Slovenija.

"Skrbi nas za prihodnost"

"Novinarji, uredniki, lektorji, administratorji in drugi zaposleni spletnega portala MMC smo se s 24-urno prekinitvijo dela pridružili stavki. Vodstvo RTV Slovenija je včeraj sporočilo, da zaradi stavke večjih sprememb v programu ne pričakuje in da bo ta potekal skoraj neokrnjeno. V primeru MMC-ja, tretjega stebra RTV Slovenija, ki ga dnevno v povprečju obišče več kot četrt milijona uporabnikov, to ne drži. Na naši spletni strani danes ne boste našli novic ne s področja notranje in zunanje politike ne s področja kulture, športa ali zabave," je na shodu povedala novinarka MMC-ja Nadina Štefančič.

"Zdi se, da ima vodstvo RTV Slovenija tudi sicer precej brezbrižen odnos do spletnega portala MMC. Uredništvo se je namreč znašlo v situaciji, v kateri niti ne vemo, kdo je odgovoren za vsebine, ki jih objavljamo. Že več kot eno leto delujemo v samoorganizaciji. To pomeni, da vse, kar lahko preberete na portalu, ustvarjamo po lastni iniciativi in glede na presojo posameznih novinark, novinarjev in dnevnih urednic, urednikov. Ob tem ostajamo zavezani visokim etičnim standardom in javnosti," je nadaljevala.

"V uredništvu MMC-ja že leto dni z obžalovanjem spremljamo razkroj informativnega programa na Televiziji Slovenija, katerega posledica je drastičen upad kakovosti vsebin, ki jih RTV kot javni servis mora ponujati javnosti. Zato nas skrbi za prihodnost tako Televizije Slovenije kot tudi našega Multimedijskega portala in Radia Slovenija," je sklenila.

Koban: Ukrepati je treba hitro

Pred mikrofon je stopil tudi montažer, pesnik in aktivist Dejan Koban, ki je prebral izjavo zaposlenih v TV-produkciji. "V TV-produkciji se nikoli nismo delili na leve ali desne, kot se na RTV-ju tudi nikoli nismo delili na novinarje in ostale. Zavedali smo se, da lahko le skupaj ustvarimo dober program, za dosego takšnega cilja potrebujemo voznike, tajnice, receptorje, tehnike, računovodje, producente in še in še in še," je povedal.

"Imamo vodjo, ki, ko je prevzel vodenje te enote, ni imel niti dneva izkušenj s področja vodenja, naša enota šteje 400 zaposlenih. Postavljanje novih vodij gre v smer, saj ni pomembno, kaj kdo zna, pomembno je, da je vodljiv, gre za logiko, če jaz ne vem veliko, morajo tisti pod menoj vedeti še manj, to je recept za uspešno vladanje,« je nadaljeval in dodal, da vodja kupuje lojalnost tako, da svojim nastavljencem podeljuje višje plačne razrede, pri čemer je podrl hierarhijo delovnih mest v produkciji. "Zdaj se dogaja, da so nekateri na manj zahtevnih delovnih mestih plačani bolje od tistih, ki opravljajo delo z neprimerno večjo odgovornostjo," je še dodal.

"OE TV produkcija deluje na škrge, dosti premalo nas je za dosego normalnega delovanja. Medtem ko se tu ni storilo nič, so se na drugi strani zaposlovali novi novinarji in novi uredniki, ki so lojalni, tisti, všečni vodstvu RTV-ja. Za lojalne kadre so se pojavili tudi razpisi za delovna mesta, ki nikoli prej niso obstajala," je sklenil.

Brecelj: Vse bolj smo zaprepadeni

"Novinarke in novinarju kulturnega uredništva z vsem srcem stavkamo, ker smo vse bolj zaprepadeni ob odnosu generalnega vodstva do zaposlenih, do strokovnih standardov in do javne RTV kot največje kulturne institucije v državi," je na shodu povedal Matevž Brecelj, član kulturno-umetniškega uredništva TV Slovenija.

"TV Slovenija so v zadnjem letu začeli soustvarjati ljudje, po večini, a ne nujno, dobro plačane nove sodelavke in sodelavci, ki delo urednikov, novinarjev in voditeljev opravljajo na ravni osnovnošolskega novinarskega krožka, z vsem spoštovanjem do osnovnošolskih novinarskih krožkov," je opozoril Brecelj in dodal, da se ministrstvu lepo zahvaljujejo "za izjemno učinkovito vnovično izraženo podporo naši stavki".

Pritiske na televizijo občutijo tudi v regionalnem centru

Stavko so podprli tudi ustvarjalke in ustvarjalci programa Radia Koper. "Stanje, do katerega so privedle številne, po naši oceni nestrokovne poteze, tako kadrovske kot finančne, nam jemljejo možnost, da profesionalno opravljamo svoje delo," je na shodu opozorila Mateja Brežan, urednica in novinarka na Radiu Koper.

"Vodstvo vlaga veliko denarja v projekte, ki niso učinkoviti in pri gledalcih ne dosegajo želenih rezultatov. Jemljejo nam tudi prihodnost – v regionalnem radijskem programu ni mladih kadrov, ki bi soustvarjali program, onemogočajo se nove zaposlitve, zapirajo se delovna mesta s pošiljanjem starejših kolegov v predčasno upokojitev, ne nadomeščajo se dolge bolniške odsotnosti," je opozorila. Poudarila je, da ima rušenje profesionalnih standardov na televiziji posledice tudi za Radio Koper. "Želimo opravljati svoje delo brez političnih in drugačnih pritiskov, na katere tudi v Kopru v zadnjem času žal nismo imuni," je dejala.

Pirš: Z ukinjanjem delovnih mest izgubljamo veliko

"V Mariboru se je kot tehnološki višek upokojila še zadnja glasbena urednica s področja resne glasbe, z njo pa se je ukinil tudi zadnji del programa, ki to zvrst pokriva," je na krnjenje programa in vse večjo kadrovsko stisko opozoril urednik na programu Ars Gregor Pirš.

"Nihče drug kot strokovnjaki, ki delujejo znotraj regionalnega prostora, ne morejo kredibilno pokrivati kompleksnega dogajanja na področju kulture in umetnosti v lokalnem okolju, vsa tri mesta Koper, Nova Gorica in Maribor so pomembna središča na robu države in slovenskega etničnega prostora," je opozoril in dodal, da regionalna centra s trajnim ukinjanjem delovnih mest izgubljata veliko, hkrati pa se ob tem zastavi vprašanje o izvrševanju poslanstva javne RTV.

Ministrica: Vodstvo RTV Slovenija, odstopite v dobro vseh

Zbrane je nagovorila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki je vodstvo že pred shodom pisno pozvala k odstopu. "Ponovno pozivam vodstvo, ki ima pod sabo zavod in zaposlene, s katerimi je v stavkovnem konfliktu že več kot eno leto, da odstopi. Takšen zavod ni dobro voden," je poudarila.

Stavkajočim je ob tem dejala, da spoštuje njihovo delo in boj. "Žal mi je, da ga morate biti tako dolgo, in resnično si želim, da ustavno sodišče čim prej odloči in da se ta agonija reši," je dejala. Vodstvu RTV Slovenija je ob tem sporočila, da bi bil njihov odstop "v dobro vseh".

Štefančič: Malo je ljudi, ki se tako zelo, zelo motijo, kot se moti to vodstvo

Marcel Štefančič, voditelj lani marca ukinjenega Studia City, je dejal, da RTV-ja "po obrazu ne prepoznaš več". "Če bi mož počel ženi to, kar to vodstvo počne nacionalki, bi mu sodišče prisodilo prepoved približevanja. Če bi moški počel ženski to, kar to vodstvo počne gledalcem in gledalkam, bi ga obtožili spolnega nadlegovanja. To, kar počne to vodstvo, je zloraba nacionalke," je dejal Štefančič.

"Ratingi, ugled in verodostojnost nacionalke, so strmo padli – to vodstvo se očitno zelo, zelo, zelo moti. Studia City ni že eno leto – ukinilo ga je vodstvo, ki se ne le zelo moti, ampak je tudi, kot ugotavlja sodišče, nezakonito," je dejal in dodal, da so "vodstva, ki naredijo toliko napak, in kljub temu nezakonito ostajajo na oblasti, značilna za komunistični režim". "Pred enim letom sem rekel, da nas je jebeno več in vodstvo nacionalke mi to pritrjuje – le malo je ljudi, ki se tako zelo, zelo motijo, kot se moti to vodstvo. Zato nas je jebeno več, ker imamo prav," je dejal.

Podporo stavki je na shodu ob tem izrazil tudi nekdanji kolumnist Studia City Peter Mlakar.

Vidmar: Diletantsko vodstvo deluje nezakonito

Podporo stavki je izrazila tudi Petra Vidmar, predsednica društva slovenskih filmskih producentov, ki je dejala, da ima RTV Slovenija "diletantsko vodstvo, ki deluje nezakonito in netransparentno".

"Vodstvo nastavlja urednike brez profesionalne novinarske etike, javnosti prodaja zrežirane in iz arhivskih materialov zmontirane prispevke in jih predstavljajo kot pravočasne, točno obveščanje in informiranje javnosti, ki to ni. Oni zares pišejo scenarij za film, samo niso nam še povedali tega," je sklenila in dodala, da s tem ukinjajo javni servis informiranja in namesto njega "pišejo svoje scenarije".

Za zaključek se je z besedo obrnila k ustavnim sodnikom, ki odločajo o novem zakonu o RTV Slovenija. "Želimo, da ustavo začnete aplicirati na vse nas, na večino, na željo večine in javnosti in ne na šest oseb, šest funkcionarjev, ker to ni njihov RTV, ampak je naš," je sklenila.

Štrukelj: Vztrajajte

Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je izrazil podporo stavki in stavkajoče pozval, naj vztrajajo za vse, ki verjamejo, da je avtonomija novinarskega dela, ki spoštuje poklicne standarde in etična načela, predpogoj za delujočo demokracijo.

"V tem boju ima prav le ena stran, to ste vi in nihče drug," je pritrdil stavkajočim.

Andreja Žibret Ifko, predsednica sindikata novinarjev časopisa Delo, je na shodu izrazila podporo in opozorila na dejstvo, da je profesionalno, kredibilno in avtonomno novinarstvo v interesu javnosti.

Šmid: Kulturni boj, ki bi moral biti relikt preteklosti

Podporo stavki je na shodu izrazil tudi profesor Igor Šmid z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, ki je dejal, da "razbolet prostor" na RTV-ju ponuja možnost kulturnega boja, ki bi moral v moderni evropski družbi "že davno postati in ostati relikt preteklosti".

Profesor katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Igor Vobič pa je dejal, da so mediji lahko čuvaji demokracije le, če predstavljajo javni, torej zunajstrankarski nadzor nad nosilci politične in ekonomske moči. A RTV postopoma izgublja relevantnost v javnem življenju, saj so njena uredništva in novinarji "pod posrednim strankarskim nadzorom in zato vse težje opravljajo javni nadzor nosilcev politične oblasti".

Predstavnik sindikalne konfederacije Glosa - Zasuk Miha Blažič je povedal, da je stavkati težko, zato so stavkajoči na RTV SLO, ki stavkajo že eno leto, drugim sindikalistom velik zgled. "Prepričani smo, da ste delavci in smo delavci, ki se organiziramo, tisti, ki na koncu zastopamo najširši javni interes," je zatrdil.

Kadunc vladi: Odpokličite nadzorni svet

Spoštovanje in podporo stavkajočim je izrazil tudi nekdanji generalni direktor RTV-ja in zdajšnji direktor STA-ja Igor Kadunc, ki je poudaril, da ni res, da vlada ne more nič narediti. "V tem trenutku lahko začne postopek za odpoklic štirih članov nadzornega sveta, ker ne opravljajo svoje funkcije in ne delujejo v interesu RTV Slovenija, kar je pogoj za izvolitev," meni. Ob tem je pozval vlado in ministrstvo za kulturo, naj to storita.