Do sredstev za opravljanje dodatnih zdravstvenih storitev so bili na podlagi zakona o nujnih ukrepih za zajezitev širjenja in blaženje posledic covida-19 na področju zdravstva oz. izhodnega covidnega zakona upravičeni zdravstveni domovi, univerzitetna klinična centra (UKC) Ljubljana in Maribor, zasebni zdravstveni zavodi s koncesijo, bolnišnice, psihiatrične bolnišnice in domovi starejših občanov, so v sporočilu za javnost spomnili pri ministrstvu.

Največ sredstev za opravljanje dodatnih storitev so prejeli zasebniki s koncesijami – 28,3 milijona evrov ali 36 odstotkov. Sledita klinična centra, ki sta skupaj prejela 18,5 milijona evrov ali 23 odstotkov. Zdravstveni domovi so opravili za 15,2 milijona evrov ali 19 odstotkov dodatnih storitev. Bolnišnice so skupaj prejele 14,2 milijona evrov ali 18 odstotkov vseh sredstev. Psihiatrične bolnišnice so opravile za 2,9 milijona evrov storitev ali štiri odstotke vseh sredstev. Domovi starejših občanov pa so naredili za 21.000 evrov storitev, kar je manj kot odstotek vseh sredstev.

Gledano v celoti pa so sicer javni zavodi opravili za 64 odstotkov dodatnih storitev, zasebniki s koncesijo pa 36 odstotkov.

Ministrstvo: Brez zakona bi imeli danes nedvomno daljše čakalne vrste

Ob tem so na ministrstvu spomnili, da je bil osnovni namen ukrepa plačevanja po realizaciji izhodnega covidnega zakona preveriti zmogljivost zdravstvenega sistema, kot podlaga za ustrezne zakonske rešitve na področju višje učinkovitosti in storilnosti ter posledično skrajšanja čakalnih vrst.

Celotna sredstva so bila porabljena izključno za zdravstvene storitve za prebivalce Slovenije. "Brez interventnega zakona, kjer smo zagotovili dodatna sredstva, bi se danes nedvomno soočili še z daljšimi čakalnimi vrstami, tako pa opažamo pozitivni trend znotraj nekaterih zdravstvenih storitev," so dodali. Poudarjajo, da je interventni zakon pozitivno vplival na določen del čakalnih dob, zlasti na področju okulistike ter pri uroloških, pulmoloških, dermatoloških in kardioloških pregledih.

Preliminarne podatke plačevanja zdravstvenih storitev po realizaciji so na ministrstvu za zdravje sicer predstavili v petek. Izvajalci so se usmerili v storitve, ki zagotavljajo presežek prihodkov nad odhodki, je takrat povedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan. Ob tem je pojasnil, da so vse izvajalce v javni mreži na ministrstvu vprašali, koliko največ zdravstvenih storitev lahko opravljajo. Nato bodo izračunali, kakšne so možnosti dviga stopnje učinkovitosti na največjo mogočo mejo.

Če se kljub temu čakalne dobe na nekem področju ne bodo skrajšale, bodo sprejeli odločitev o tem, kako v skrajševanje čakalnih vrst vključiti tudi t. i. čiste zasebnike oz. zasebnike brez koncesije. V tem primeru bo eno od meril, da bodo imeli na voljo svoje prostore, svoje kadre in da so na trgu prisotni že dve leti.