Kot je poročal časopis Delo, je z vrha opozicijske stranke NSi "mogoče slišati, da imajo z Gibanjem Svoboda veliko več stikov kot s SDS-om". Poslanci obeh opozicijskih strank po navedbah Dela komunicirajo le v nujnih primerih, že dolgo ni bilo nobenih skupnih parlamentarnih predlogov, oddaljevanje pa poteka tudi na terenu.

Po navedbah časopisa viri v NSi-ju pravijo, da je stranka pripravljena vstopiti v vlado z Gibanjem Svoboda, stvari pa bi se v tej smeri lahko začele razvijati jeseni. Ob tem naj bi NSi razpoloženje za vstop v Golobovo vlado meril tudi s pomočjo javnomnenjske agencije Ninamedia. Sodelovanje med Gibanjem Svoboda in NSi-jem, ki bi v koaliciji nadomestila Levico, bi obrodilo več sadov. Reforme bi stranki lažje izvedli s skupnim delovanjem, saj sta usklajeni tako pri zdravstveni kot tudi davčni reformi, piše časopis.

V NSi-ju navedbe Dela sicer zavračajo. "NSi je trdna opozicijska stranka," je za STA dejal vodja poslanske skupine NSi-ja Janez Cigler Kralj. Kot je še pojasnil, so v NSi-ju kritični do te vlade in njenih rešitev, predvsem na področju reform, ki da se oblikujejo prepočasi. "Vlada deluje zmedeno, neoperativno, namesto leta reform vidimo, da je leto časovnic," je poudaril.

Bo pa NSi podprl morebitne predloge rešitev, ki bodo v skladu z njihovim programom, predvsem na področju zdravstva in ustavnih sprememb. Med njimi so že v septembru predstavili nabor šestih, pri katerih so pripravljeni sodelovati z vlado. Med njimi so spremembe imenovanja vlade in ministrov ter spremembe pri imenovanju sodnikov, želijo pa si tudi ustanovitve pokrajin in izboljšanja volilnega sistema. "Iščemo neko dvotretjinsko večino tudi za te rešitve," je dejal.

"Jaz mislim, da se nič takega ne dogaja," pa je poročanje Dela komentiral vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Meni tudi, da v Sloveniji "iščemo senzacije in slabe novice". Pri vladah je treba spoštovati, kaj je čigava naloga, poudarja Sajovic, predsednik vlade Robert Golob pa po njegovem mnenju svoje naloge opravlja aktivno in prizadevno.