Glasovanje o nezaupnici ni bilo predvideno, SDS kot vlagatelj interpelacije ni predlagal nobenih sklepov.

Vodja opozicije Janez Janša je v uvodnem nagovoru poudaril, da se je prejšnja vlada, ki jo je vodil, takoj po prisegi lotila priprave prvega protikoronskega svežnja, "zato da se olajša delovanje gospodarstva in ljudi v kriznem času". "Temu prvemu paketu je sledilo še devet preostalih z istim namenom. Vlada Roberta Goloba se je najprej lotila ukinjanja Urada za demografijo, Muzeja slovenske osamosvojitve in sprejemanja zakona, ki ga je pripravila tako t. i. levičarska civilna družba, ki je odpravljal vrsto protibirokratskih ukrepov iz našega mandata. Vse to je pravzaprav popolnoma nerazumljivo, če tega ne znamo postaviti v kontekst tega, kar je bilo rečeno na samem začetku," je dejal Janša. Svoj govor je sicer začel s časi osamosvojitve, ko je bil "narod enoten", del politike pa je bil proti osamosvojitvi in "je pozneje skušal to obdobje zmanjševati in tudi danes še vedno poskuša zbijati samozavest Slovencev".

"Kadar koli upravljavci države zaidejo stran od vrednot, na podlagi katerih je država nastala, družba zaide v krizo, in ta kriza slej ko prej stvari poravna. Slovenija je danes globoko v tej krizi. V krizi vrednot, ki je najnevarnejša in ki generira tudi številne druge," je dejal.

Kritika dela vlade

"Ni bilo dneva, ko vlada ne bi napovedala kakšne reforme. Če smo prav šteli, osem ali devet. Zdaj po skoraj enem letu ugotavljamo, da je od vseh teh reform na mizi ostala zgolj reforma časovnic. Iz dneva v dan se prelagajo roki in datumi ,v katerih naj bile te visokoleteče reforme vsaj začete. Od zdravstvene reforme, ki je bila najpogosteje omenjena, smo takoj dočakali ukinitev urada za referenčne cene, ki je omogočal, da se cene nabav v zdravstvu primerjajo in da se na podlagi tega prepreči korupcija in zagotovi racionalizacija," je še v nagovoru dejal Janša ter poudaril da smo "dočakali predlog zakona, ki v bistvu podržavlja prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ga ne ukinja". "To je vse, kar imamo zaenkrat na mizi od zdravstvenih reform, ob tem, da se srečujemo z veliko krizo v določenem delu primarnega zdravstva," je dodal.

Ob začetku vladnega mandata je bilo slišati tudi "visokoleteče besede", kako se bo življenje ljudi izboljšalo ter kako se bodo zagotovile enake možnosti za življenje in razvoj po državi.

"Namesto tega smo dočakali klasične centralistične popadke," je dejal in vladi očital ukinjanje projektov, ki so predvsem s pomočjo sredstev iz evropskih skladov dejansko omogočali hitrejši razvoj celotne države.

Vlada je po njegovih besedah napovedovala tudi boljši dostop do javnih storitev, a je bil eden prvih ukrepov zakon, ki ga je pripravila civilna družba, s katerim se je "brisalo, kar se je dalo brisati", vrnila pa se je vrsta birokratskih ovir, ki jih je prejšnja vlada odpravila.

Janša je spomnil, da se je že pred nastopom vlade Roberta Goloba slišalo ogromno očitkov o kadrovskih čistkah v času njegove vlade. Vendar je bila takoj vložena novela zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero se članom programskega sveta "sredi mandata ukinja mandat". Kot je dodal, je v parlamentarnem postopku tudi novela zakona o zavodih, ki po njegovem mnenju omogoča, da se mandati v javnih zavodih prekinejo ne glede na razloge.

Pojavljali so se tudi očitki vladi pod njegovim vodstvom o pritiskih na pravosodje, "te dni pa spremljamo stampedo pritiskov celo na ustavno sodišče". Kot je dejal, je Golobova vlada napovedovala boj proti korupciji in kriminaliteti, doživeli pa smo zamenjavo ministrice za notranje zadeve in generalnega direktorja policije, "ker nista bila dovolj brutalna pri čistkah v policiji".

Eden največjih vladnih paradoksov so po Janševih besedah obljube o davčni reformi: "Napovedovalo se je vse živo, potem pa pride Golob in reče, da ne bo izvedena tako, kot je bila obljubljena."

V zadnjem letu smo po njegovih besedah dobili tudi vrsto predlogov in ukrepov "za zatiranje slovenskega kmeta". Kot zadnji tak poskus je poudaril predlog novele zakona o zaščiti živali, s katerim se "spet vzpostavlja neka socialistična aktivistična milica za nadzor kulakov".

"Interpelacije nismo vložili kot konstruktivno nezaupnico, danes ne bo glasovanja o tem, ali vlada, kljub vsem paradoksom, zaključuje mandat ali ne. To priložnost vam ponujamo zato, da se mogoče malo bolj realno koalicija in vlada pogledata v ogledalo in dejansko začneta delati v skladu z obljubami, ki so bile dane na začetku mandata, " je še pojasnil Janša.

Golob: Interpelacija za obračun s civilno družbo

"Izrekam veliko zahvalo stranki SDS, predvsem pa njenemu predsedniku, da nas je spomnil na vse tisto, čemur so rekli ljudje "ne“ pred letom dni," je Janši odgovoril predsednik vlade Robert Golob in dodal, da naj bi se tokrat pogovarjali o interpelaciji vlade, Janša pa je interpelacijo uporabil za obračun s civilno družbo.

"Prav je, da nas je spomnil vse na to, v čem je razlika med to vlado in koalicijo in med stranko SDS. Med tistimi, ki verjamemo v to, da je civilna družba sestavni del vsake civilizirane, demokratične in pravne države, in med tistimi, ki verjamejo samo v svojo resnico," je še poudaril Golob.

Med drugim je opomnil, da je kar šestdeset odstotkov besedila interpelacije namenjeno muzeju osamosvojitve, le dva odstotka pa tistemu, "kar ljudi najbolj muči, to je zdravstvo".

Združitev Muzeja osamosvojitve in Muzeja novejše zgodovine so, kot je pojasnil Golob, "podprla vse največja veteranska združenja, tako Zveza veteranov kot tudi Zveza Sever". "Večina veteranov se natančno zaveda, kaj se je dogajalo med osamosvojitvijo, in tega, da brez nacionalnega konsenza osamosvojitev ne bi bila nikoli izpeljana. Samo ena stranka je tista, ki verjame, da je mogoče v manjšini dosegati tako zgodovinske in prelomne trenutke. Na srečo jo zgodovina vedno znova postavi na laž," je na očitke v interpelaciji odgovoril Golob in spomnil, da je prejšnja vlada v zadnjem tednu pred nastopom nove vlade, že krepko po volitvah, izvajala kadrovske rošade, odločitve o napredovanjih, dvigih plač za zaslužne.

Po volitvah pa je opozicija celo poletje vlagala zakone "z enim samim namenom, da se blokira delo parlamenta". Vložen je bil tudi zakon glede oblikovanja vlade, ki pa je, kot je poudaril, kljub temu delala za "vzpostavitev pravne države in odpravo krivic, ki jih je prejšnja vlada povzročala civilni družbi in ljudem".

Ko so se borili s sušo v slovenski Istri, s požari na Krasu, "ste vi blokirali parlament" z zahtevami po referendumih, je spomnil. Ob tem smo po njegovih besedah ves čas priča manipulacijam in ustrahovanjem, "ki se ga gre del slovenske politične scene".

Golob poudaril nizke cene energije

Vlada se je morala po premierjevih besedah ukvarjati z bombastičnimi napovedmi, da nas bo zeblo, da ne bomo imeli električne energije. Na koncu pa se je izkazalo, da imamo eno najcenejših energij v Evropi, energijska oskrba pa ni bila ogrožena niti za trenutek. "Ne le, da so bile cene energije zamrznjene v lanskem letu, tudi celotno letošnje leto se ne bodo premaknile niti za en cent. Ostajajo enako nizke," je poudaril.

Nafto in bencin imamo za več kot 20 odstotkov cenejša od naše zahodne in severne sosede. Zaradi ukrepanja te vlade je bil gospodarski položaj v Sloveniji bistveno boljši od povprečja v Evropi, čeprav so bile napovedi katastrofične. Cene osnovnih živil v košarici, ki so jo uvedli, so se spustile za 25 odstotkov. Čeprav cene živil žal rastejo, pa to, da k nam hodijo kupovat tako Hrvati kot Avstrijci, kaže, da so dejansko nižje kot v soseščini, je med drugim navedel.

Inflacija v Sloveniji je najnižja v primerjavi z vsemi sosednjimi državami. Stopnja brezposelnosti ni bila še nikoli tako nizka. Minimalna plača se še nikoli ni toliko dvignila kot v mandatu te vlade, čeprav se "govori o tem, da so razmere v državi neznosne za življenje". S 1. januarjem letos pa so izvedli tudi davčno reformo, ki je zvišala davčno olajšavo najrevnejšim in povišala obremenitev tistima dvema odstotkoma, ki imata največ, je dodal.

Po Golobovih besedah je prav, da se ne pozabi, koliko tudi materialnih koristi je ta vlada prinesla tako kmetom kot uslužbencem v javnem sektorju. Po njegovih navedbah so kmetom samo v drugi polovici lanskega leta namenili več kot 40 milijonov evrov neposrednih nepovratnih sredstev, za popravo plačnih krivic v javnem sektorju pa v lanskem in letošnjem letu 600 milijonov evrov.

"Podobno kot se manipulira v javnem sektorju in pri kmetih, podobno se žal manipulira s starejšimi," je še dejal in dodal, da se to dogaja v obdobju, ko so ti deležni najvišjega povišanja pokojnin kadar koli.

Golob je poudaril tudi ukrepe za reševanje razmer na področju zdravstva, od ambulant za neopredeljene paciente in vzpostavitve klicnega centra do interventnega zakona za skrajšanje čakalnih vrst.

"Trije zakonski predlogi področju zdravstva so v uradnem postopku. Zakon o digitalizaciji, Zakon o ZZZS-ju in Zakon o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja imajo en sam cilj. Da bodo ljudje končno vedeli, kje konča njihov denar v zdravstvu. Hočemo zagotoviti popolno preglednost. Vsi lobiji, kar jih je v Sloveniji, se bojujejo z vsemi silami proti temu, da se zagotovi preglednost porabe denarja. Zato ker gre za skoraj pet milijard evrov, ki se danes porabljajo popolnoma netransparentno," je še na interpelacijske očitke odgovoril premier Golob.

"Naj to ostane v spominu, tako kot je ostal mogoče nastop Janeza Janše, ki se je ukvarjal s civilno družbo. Mi se raje ukvarjamo s tem, kako bomo poskrbeli za ljudi, in ne zato, da bi bogateli posamezniki, ter da bodo navadni ljudje imeli dostop do javnih dobrin in predvsem javnega zdravstva . Verjamem, da nas bodo ljudje po tem tudi sodili," je zaključil Golob.

Koalicija zavrača očitke SDS-a

Interpelacija vlade se je nadaljevala s predstavitvijo stališč poslanskih skupin.V koalicijskih poslanskih skupinah, Svobodi, SD-ju in Levici, zavračajo očitke iz interpelacije, ki jo je zoper vlado Roberta Goloba vložil SDS, saj je vlada uspešna in vredna zaupanja, predlagateljem pa očitajo, da vsebina interpelacije ne temelji na dejstvih in pomeni zlorabo tega instituta.

Vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic je poudaril, da je interpelacija brez dvoma legalno orodje parlamentarne opozicije, lahko pa je tudi podvržena vsebinski zlorabi. "In ravno danes smo in bomo temu priča," je dejal. Vsebina interpelacije pa po njegovih besedah "spodbuja politične razprtije in se norčuje iz realnih potreb in problemov ljudi".

"Je res največji problem slovenskega državljana ta trenutek muzej," se je vprašal in glede glavnega očitka iz interpelacije poudaril, da je vlada Janeza Janše Muzej slovenske osamosvojitve in urad za demografijo "prežela s strankarsko ideologijo in preverjenimi kadri iz lastne stranke".

Na očitke predlagateljev interpelacije o neizpolnjenih obljubah o zdravstveni reformi je odgovoril, da je vlada že z dosedanjimi ukrepi dokazala, da v "nasprotju s svojimi predhodnicami ne namerava ostati le pri obljubah, temveč bodo reformo tudi izpeljali".

Glede očitkov o politizaciji policije pa je opozoril, da smo v času vlade Janeza Janše doživeli represijo policije, "ki so jo podpihovali kar takratni najvišji predstavniki oblasti", sedanja vlada pa si prizadeva narediti policijo odporno na še tako močne politične pritiske. Vlada si po njegovih besedah tudi prizadeva za krepitev neodvisnosti, strokovnosti in odgovornosti pravosodnih institucij. Med uspehi vlade je navedel še, da ji je uspelo omiliti negativne posledice energetske krize in draginje.

SD poudarja dosežke svojih ministrov

V SD-ju so poudarili dosežke ministrov iz svoje kvote, ki po besedah vodje poslanske skupine Janija Prednika delajo uspešno in uresničujejo svojo prisego.

Kot je dejal, je zunanji ministrici Tanji Fajon uspelo "ponovno umestiti Slovenijo v jedrno Evropo in nas spet povezati z načeli spoštovanja demokracije, vladavine prava in človekovih pravic" ter okrepiti dvostranske odnose z drugimi državami. Tudi ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je po njegovih besedah okrepila vladavino prava in ugled Slovenije v Evropi.

Ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Matjaža Hana pa je po Prednikovih besedah med bolj zaslužnimi za uspešno reševanje energetske krize in blaženje njenih posledic.

Poleg tega so bili pripravljeni številni drugi ukrepi, katerih namen je prispevati k zelenemu prehodu, povečevanju vlaganj v raziskave in razvoj ter k povečevanju produktivnosti in konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, je še dodal in poudaril, da v tej vladi obstaja prostor za konstruktivno kritiko med njenimi članicami.

V poslanski skupini SD-ja so namreč izrazili skrb nad pričakovanji, ki jih z državljani delijo glede zakonodaje in reform, predvsem do kritičnih reform, ki jih čim prej potrebujemo na področju zdravstva, plač v javnem sektorju in pokojnin. Prepričani so, da so reforme sposobne zastopati interes slovenske javnosti le skozi konsenz in temeljito usklajevanje med vsemi koalicijskimi partnericami.

Levica interpelacijo težko jemlje resno

V Levici pa današnjo interpelacijo, kot je dejal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, težko jemljejo resno. "Njena vsebina je precej raztresena, brez jasnih fokusov, predvsem pa ne temelji praktično na nobenem argumentu," je pojasnil.

Vlada je namreč, medtem ko je opozicija ves čas kritizirala, po njegovih besedah v prvih mesecih mandata iskala rešitve za to, kako zajeziti vpliv draginje. Pod aktualno vlado je prišlo tudi do enega najvišjih dvigov minimalne plače ter najvišje uskladitve pokojnin v zadnjem desetletju, je poudaril. "V devetih mesecih dela te vladne koalicije se je kljub nasprotnim očitkom nabralo za 25 strani dejavnosti in ukrepov, ki jih je ta vlada izpeljala," je dodal Vatovec.

Glede očitkov, da je vlada ukinila Muzej slovenske osamosvojitve, pa poudarja, da ne gre za nobeno likvidacijo ali ukinjanje, ampak za strokovno odločitev. Muzej osamosvojitve je bil namreč po njegovih besedah "projekt ene stranke, ki je želela uzurpirati pojem osamosvojitve, si zanjo pripisati prav vse zasluge in svojemu prvaku postaviti muzej".

Na očitke predlagateljev interpelacije je tudi poudaril odločenost vlade, da izpelje zdravstveno reformo. Prav tako se ureja področje dolgotrajne oskrbe ter vzpostavlja stanovanjska politika. Med vladnimi ukrepi je poudaril tudi odpravo sporne uredbe o opravljanju javne službe Slovenske tiskovne agencije.

Opozicija: Vlada neuspešna pri reformah

V opozicijskih poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja so bili v razpravi o interpelaciji vlade Roberta Goloba kritični do njenega dela, med drugim ji očitajo neuspešnost zdravstvene in ostalih napovedanih reform. V SDS-u so napovedali, da bodo pripravili sklepe, ki bi vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja.

Muzej slovenske osamosvojitve je prejšnja vlada ustanovila z namenom ohranjanja in preučevanja kulturne, vezane na osamosvojitev, je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejal poslanec SDS-a Franc Breznik. Trenutna vlada pa je muzej skupaj z muzejem novejše zgodovine združila v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. SDS nasprotuje, da v imenu muzeja ni več besede osamosvojitev, združitev pa da "predstavlja zgodovinski izbris in zgodovinsko napako".

"Predlagatelji interpelacije o delu in odgovornosti vlade menimo, da je bila osamosvojitev dosežek enotnosti naroda, da si za to obdobje osamosvojitve Slovenije zasluži samostojen muzej, zato odločitev vlade o ukinitvi muzeja predstavlja norčevanje iz slovenske zgodovine," je dejal Breznik.

Po njegovih besedah je vlada med svojimi prioritetami navedla, da bodo povrnili integriteto politikom, zagotovili politično stabilnost in povrnili zaupanje v demokratične institucije države. "Dosedanji rezultati vlade so v večini zavez, razen pri izpolnjevanju načrta razgradnje temeljnih ustavnih vrednot, daleč od obljub in ciljev, ki ste jih zapisali v programu za delo koalicije," ocenjujejo v SDS-u.

Od nastopa vlade "smo bili priča razvrednotenju družine, razgradnji zdravstvene oskrbe, grožnjam podjetnikom, znižanju plač v gospodarstvu, znižanje splošne olajšave pri dohodnini, siromašenje velikega dela upokojenske generacije", je povedal Breznik. SDS vladi očita tudi ukinitev urada za demografijo in neuspeh na področju zdravstva.

Breznik je v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS dejal še, da je namen interpelacije pridobiti pisne in ustne odgovore vlade na naštete očitke in vprašanja. V SDS-u bodo nato oblikovali sklepe, ki bodo "vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja".

Ostri očitki NSi-ja

V poslanski skupini NSi-ja pa vladi očitajo kulturni boj. "Ta vlada je po našem mnenju zamudila priložnost, da pomiri politične in družbene konflikte," je povedal poslanec Janez Cigler Kralj. Dodal je, da je simbol tega tudi ukinitev muzeja slovenske osamosvojitve.

Menijo, da ministrstvo za kulturo ob ukinitvi ni predstavilo resne vizije razvoja novega muzeja. "To gre v največjo škodo vrednotam slovenske osamosvojitve, saj nimamo več namenskega prostora, kjer bi se sistematično in centralizirano zbirali ter predstavljali zgodovinski viri iz tega zelo dragocenega obdobja," so prepričani. Tudi v NSi-ji vlado kritizirajo zaradi zdravstvenega sistema, ki je "v resnih težavah".

Vladi očitajo, da je ustavila večino naložb v zdravstveno infrastrukturo, ki jih je zastavila prejšnja vlada. "Ambulante za neopredeljene so bile prvi gasilski ukrep te vlade v zdravstvu, ki je pa povzročil novo nezadovoljstvo, nova nesorazmerja in nove odhode zdravnikov," je povedal Cigler Kralj. Po njegovih besedah tudi intervencijski zakon za odpravo čakalnih vrst ni uspešen.

Poudaril je, da vlada ne bo ukinila dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ampak ga bo le preoblikovala, iz prostovoljnega zavarovalniškega produkta pa da bo zdaj nastal obvezen prispevek za zdravstvo. "Po naši oceni vlada s tem na široko odpira pot pospešeni privatizaciji slovenskega zdravstva, ker bomo morali državljani še več storitev doplačevati iz svojega žepa," menijo.

V NSi-ju vladi očitajo upočasnjevanje postopkov za izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne in "s tem postavlja na kocko energetsko samooskrbo in neodvisnost Slovenije". Vlado kritizirajo tudi zaradi kadrovanja, odstranjevanja žice na meji in odsotnosti napovedanih reform. Cigler Kralj je dejal, da obžalujejo, da poslanci ne bodo glasovali o konstruktivni nezaupnici, zato bodo med razpravo od vlade zahtevali odgovore.

NSi: Predlagatelji interpelacije naj oblikujejo sklepe

Čeprav predlagatelji interpelacije sprva niso predlagali nobenih sklepov, o katerih bi DZ odločal po koncu razprave, so pa v razpravi napovedali, da bodo pripravili sklepe, ki bi vladi naložili odpravo nezakonitih stanj ter prenehanje protiustavnega delovanja.

K predlaganju sklepov so SDS pozvali tudi v NSi, je ob robu interpelacije dejal vodja poslanske skupine Cigler Kralj. Ocenjujejo, da bi morala interpelacija imeti nek "glasovalni zaključek", v nasprotnem primeru bo namreč po njegovih besedah današnja razprava brezplodna, "v stilu psi bodo lajali, karavana bo šla dalje, sprememb ne bo".

Mesec: V interpelaciji so izmišljena strašila

V razpravi o interpelaciji vlade sta očitke poslancev SDS-a zavrnila tudi oba podpredsednika vlade, predsednica SD-ja Tanja Fajon in koordinator Levice Luka Mesec.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti meni, da današnja razprava ne bo namenjena vprašanjem, kako izboljšati razmere v državi, ampak bomo gledali tekmovanje, "kdo bo imel bolj bombastičen nastop" in "kdo bo bolj nažigal po vladi".

Pri tem po njegovem mnenju ne gre za diskreditacijo vlade, ampak za njeno demonizacijo. V interpelaciji je 14 strani o "kulturnem marksizmu, enopartijskih totalitarnih režimih, likdvidacijah in podobnih strašilih", je dejal in dodal, da gre za izmišljena strašila, s katerimi se poskuša vnašati nemir.

Mesec je opomnil, da se jim med drugim očita, da naravnost ogrožajo prihodnost slovenstva, ker so ukinili urad za demografijo, ki je po njegovih navedbah obešal "neke plakate po Sloveniji, ki naj bi promovirali višjo rodnost, ni se pa spraševal o tem, v kakšnih razmerah živijo mlade družine".

Namesto tega so po njegovih besedah v tej vladi postavili ministrstvo za solidarno prihodnost z dvema glavnima ciljema, in sicer omogočiti, da bo imel vsak možnost strehe nad glavo po dostopni ceni in da bo vsak v tej državi imel dostojno starost. Med že sprejetimi ukrepi pa je ob tem izpostavil tudi dvig minimalne plače in zagotovitev dvojnega otroškega dodatka pozimi.

Fajon: Znotraj vlade ni večjih konfliktov

Po besedah Fajon je SD konstruktiven člen v koaliciji, njihova politika pa odločna, tudi umirjena, ne ustvarjajo konfliktov in se trudijo spodbujati sodelovanje. Predsednica stranke in zunanja ministrica je ocenila, da vsi štirje ministri iz vrst SD-ja delajo dobro, in zatrdila tudi, da večjih konfliktov znotraj vlade ni.

"To, da imamo kdaj različna mnenja, je povsem normalno, ker smo v tej vladi tri stranke, ampak bistveno je, da skupaj z javnostjo in stroko iščemo široko soglasje, ker sicer reform ne bo mogoče izpeljati," je dejala Fajon in zatrdila, da vlada zaradi Socialnih demokratov ne bo padla. "Nismo najmočnejši akter v vladi, delamo pa odločno in umirjeno, znamo poslušati ljudi in takšno konstruktivno politiko bomo na naših resorjih vodili tudi naprej," je prepričana.

Izpostavila je nekatere aktivnosti, ki so se že končale oz. še potekajo na njihovih resorjih. Med drugim je navedla, da so na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj preprečili izgubo evropskih sredstev in zagotovili, da bo Slovenija lahko dostopala do približno 3,2 milijarde evropskih sredstev, s katerimi se bo spodbujal zeleni preboj, pravičen prehod v socialno vključenost, digitalizacijo in razvoj.

Ukinjanje Muzeja slovenske osamosvojitve

Eden glavnih očitkov iz interpelacije je bila združitev Muzeja slovenske osamosvojitve z Muzejem novejše zgodovine. Po mnenju predsednika SDS-a Janše je sicer trditev, da je šlo za združitev, in ne za ukinitev, "iz trte zvita", saj je "edino, kar se je zgodilo od te tako imenovane združitve, to, da se je dva človeka vrglo na cesto". Ukinitev tega muzeja je po njegovih besedah "pika na i številnih dogajanj, ki kažejo na to, da upravljavci države vodijo državo v nasprotju z vrednotnim središčem slovenskega naroda".

Ministrica za kulturo Asta Vrečko pa je ponovila, da je bil Muzej slovenske osamosvojitve ustanovljen brez jasne strokovne razprave, brez vizije, mimo opozoril vse strokovne javnosti in ni izpolnjeval nobenih strokovnih standardov. Imel ni ne prostorov ne zbirke, gostoval pa je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, torej tistem muzeju, s katerim so muzej osamosvojitve tudi združili, je pojasnila.

"Ta naravnost ponorela obramba muzeja samo kaže, zakaj je ustanoviteljem šlo. Izključno za lastno slavo in lastno promocijo," pa je bila kritična poslanka Svobode Mojca Šetinc Pašek. Tudi njen poslanski kolega Martin Premk je dejal, da bil muzej ustanovljen kot političnoideološki projekt prejšnje vlade. Da se muzej, ki je bil ustanovljen brez javne razprave, brez ustreznih prostorov in gradiva, imenuje državotvoren, je "pa res posmehovanje naši osamosvojitvi", je dodal.

Ukinitev urada za demografijo

Eden izmed očitkov poslancev SDS-a se je nanašal tudi na ukinitev urada za demografijo, ki je po besedah Dejana Kaloha sramotna, saj se to vprašanje nanaša na "obstoj celotnega slovenskega naroda". Meni, da je Slovenija res potrebovala ta krovni državni organ, ki bi koordiniral rešitve in ukrepe na tem področju.

Po besedah poslanke Svobode Sandre Gazinkovski pa je šlo pri ustanovitvi tega urada v času prejšnje vlade za "še en primer organa, v katere so umeščali svoje strankarske kadre". Pripojitev urada ministrstvu za delo pa po njenem mnenju ni imela negativnih posledic, saj se demografska politika začne pri zagotavljanju pogojev za ustvarjanje družine in ekonomsko neodvisnost.

Reberšek: "Leto reform brez reform"

Do vlade so kritični tudi poslanci NSi-ja, ki sicer niso prispevali podpisov pod interpelacijo. Po besedah Aleksandra Reberška je bilo leto dni delovanja vlade "leto reform brez reform". Dotaknil se je tudi zdravstvene reforme in odločitve vlade o ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Poudaril je, da bomo državljani za to zavarovanje še naprej plačevali enako kot doslej, le da "bomo ta denar prestavili v neko vrečo, v kateri bo še več denarja, nad katerim boste imeli še več vpliva".

Poslanka SD-ja Meira Hot pa je zatrdila, da ne gre za podržavljanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in da to ni nekaj prostovoljnega, pač pa v resnici že zdaj obveznega, zavezujočega in nepravičnega. In to po njenih besedah rešujejo takoj, ker so kartelni dogovori zasebnih zavarovalnic zahtevali ukrepanje in odgovornost vlade.

V Levici medtem opozarjajo, da "ni dovolj, da zgolj nacionaliziramo položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje", je dejal Miha Kordiš. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje je namreč po njegovih besedah nujno spremeniti v družbeno pravično in vpeljati progresijo.

Janša: Nasilnim protestnikom ne bo treba plačati glob

Janša je vladi tudi očital, da za del civilne družbe sprejema "poseben zakon", s katerim nasilnim protestnikom ne bo treba plačevati glob zaradi prekrškov. Pri tem se vlada ne zaveda dvoreznosti tega dejanja, saj je to po njegovem mnenju signal, da lahko nasilje brez posledic izvaja vsak.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je dejala, da je namen zakona, ki bo obravnavan po prvomajskih počitnicah, odprava krivic. Gre namreč le za tiste prekrškovne postopke, ki so bili uvedeni brez zakonite ali ustavno skladne pravne podlage, in ne za nasilna dejanja, je pojasnila. Takšnih postopkov je bilo 62.000, izrečenih pa za več kot 5,7 milijona evrov "neupravičenih glob", do danes pa je bilo plačanih ali izterjanih 1,8 milijona, je naštela ministrica.