Karel je kralj sicer postal takoj po Elizabetini smrti, 8. septembra lani, tako da uradno kronanje, ki bo v soboto, 6. maja, v Westminstrski opatiji v Londonu, kjer so kronali vse britanske monarhe od Viljema Osvajalca dalje, ne bi bilo potrebno, a gre za tradicionalen dogodek, ki s svojo obrednostjo utrjuje verjetno najbolj znano monarhijo na svetu. Čeprav tokratni dogodek še zdaleč ne bo tako podrejen tradiciji, tako slovesen ali tako razvlečen, kot je to veljalo za kronanje Elizabete II. pred sedmimi desetletji ali njenih več kot 30 predhodnikov, pa bo to eno najpomembnejših slavij na britanskih tleh po drugi svetovni vojni – in za številne Britance edinstven dogodek, saj kronanja monarha ni bilo že rekordno dolgo, kar pomeni, da so prejšnjega doživeli le redki.
Med temi je tudi Charles oz. Karel, kot je od zasedbe prestola znan v Sloveniji (več o tem, zakaj smo njegovo ime poslovenili, si lahko preberete tukaj), ki je s svojimi 73 leti postal najstarejši novopečeni britanski kralj. Leta priprav na "službo", ki jo je zasedel v letih, ko se večina drugih ljudi upokojuje, so ga obenem zaznamovala in mu omogočila, da si je izbral svoje prioritete. V nasprotju z materjo, ki je po očetu prestol podedovala zelo mlada, pri 25 letih, je Karel kralj postal v zrelih letih, po desetletjih življenja v materini senci in s precej manj omejitvami, kot so veljale za kraljico.
Impresivno dolgo obdobje vladanja Elizabete II. je bilo tudi 70 let drastičnih sprememb
A v 70 letih se je dramatično spremenil ves svet. "Kralj Karel III. je prevzel prestol v dobi, ki se spoprijema z novodobnim načinom življenja, priča smo eroziji verske pripadnosti in drugačne ekonomske optimizacije kot pred desetletji," je v kratkem pogovoru za MMC dejal nekdanji veleposlanik v Združenem kraljestvu, Tadej Rupel.
Kot je spomnil, je bila kraljica Elizabeta II. "monarhinja impresivno dolgo obdobje": "Tako Združeno kraljestvo kot tudi preostali svet se je v tem obdobju srečeval z različnimi geopolitičnimi spremembami in prehajal tehnološke dobe. V tem času je kraljica kot suveren aktivno in odlično opravljala vlogo voditeljice monarhične institucije, s čimer si je pridobila izredno priljubljenost tako v kraljestvu kot v mednarodni skupnosti," je opisal njeno dediščino.
V primerjavi z Elizabeto je Karel kralj postal v obdobju, ko monarhija ni več "sveta", ko se pojavljajo dvomi o ustreznosti ureditve, ki temelji na dedni pravici. A v Združenem kraljestvu je – kljub upadanju podpore – še vedno več takšnih, ki monarhijo podpirajo, kot tistih, ki je ne. "Britanski monarh je suveren in najvišji predstavnik Združenega kraljestva ter vrhovni vladar Anglikanske cerkve. Tako doma kot v mednarodni skupnosti predstavlja monarh simbol britanske dediščine, jezika in tradicije, kar daje kraljestvu ter britanskim blagovnim znamkam svetovno dodatno vrednost," poudarja Rupel.
"Bila je dama z edinstvenim slogom in občutkom za sočloveka"
Kot dodaja sogovornik, si je kraljica Elizabeta II. s svojo lojalno predanostjo obveznostim, ki jih je prevzela kot mlada ženska ob kronanju davnega leta 1953, prislužila izjemno popularnost in spoštovanje, ne samo doma, temveč tudi v svetu: "Bila je dama z edinstvenim slogom in občutkom za sočloveka. Kljub osebni družinski sreči je stoično preživela tudi mnogo osebnih tragedij. V času vladavine je ne samo z besedami, temveč tudi dejanji povezovala britanski narod ter predstavljala in spodbujala vrednote spodobnosti, pravičnosti, demokracije, družine in trdega dela ter seveda vere, saj je kot monarhinja zasedala tudi mesto vrhovne vladarice Anglikanske cerkve."
"Monarh je simbol britanske institucije, elite in tradicije"
Med drugim je to pozitivno vplivalo tudi na britansko gospodarstvo, saj je njena prepoznavnost in popularnost v Združeno kraljestvo vsako leto pritegnila večmilijonsko turistično množico iz različnih delov sveta, opomni Rupel in dodaja, da si bo Karel III. zagotovo prizadeval za nadaljevanje pozitivnega vpliva monarhije za Združeno kraljestvo, "saj je monarh simbol britanske institucije, elite in tradicije". "Obenem si bo ob številnih protokolarnih funkcijah in nadaljevanju neutrudljivega dobrodelnega udejstvovanja skušal z inovativnimi pristopi okrepiti priljubljenost med Britanci," ocenjuje nekdanji veleposlanik v Londonu.
Kdo je kralj Karel III.?
Zaradi rekordno dolge vladavine svoje matere Elizabete, ki je na prestolu sedela 70 let in 214 dni, je bil tudi sam rekordno dolgo valižanski princ. 8. septembra lani, na dan, ko je po materi prevzel prestol, je bil star 73 let, s čimer je uradno postal najstarejši britanski novopečeni kralj.
Čeprav je opravljal številne dolžnosti monarha (sploh v zadnjem obdobju Elizabetinega življenja, po smrti njenega moža), se posvečal dobrodelnim dejavnostim in varstvu okolja, je v javnosti največkrat odmevalo predvsem njegovo zasebno življenje. Leta 1981 se je poročil s precej mlajšo Diano Spencer, v zakonu sta se jima rodila dva sinova, William (ta bo junija dopolnil 41 let), ki je 9. septembra nasledil očetov naziv valižanskega princa, in Harry (38), ki z ženo Meghan živi v ZDA. Kot je znano, je princesa Diana umrla v prometni nesreči avgusta 1997, ko sta bila zakonca že ločena.
Karel ima pet vnukov oz. vnukinj: prihodnjega prestolonaslednika Georgea (julija bo star 10 let), Charlotte (8) in Louisa (5), ki so otroci Williama in Catherine, ter Harryjeva potomca Archieja (ta bo na dan kronanja dopolnil 4 leta) in Lilibet (na začetku junija bo dopolnila dve leti).
Od leta 2005 je Karel poročen s Camillo (75), nekdanjo vojvodinjo Cornwalsko, ki bo kronana ob njem in tako – na izrecno željo pokojne Elizabete – dobila naziv kraljice (in ne zgolj kraljice žene, kakor je bil njen naziv od 8. septembra). Čeprav imena monarhov v slovenščini načeloma podomačujemo glede na zgodovinsko tradicijo, pa bo Camilla tudi po kronanju ostala Camilla, saj njeno ime nima zgodovinskih predhodnic.
Da mu je to v prvih mesecih vladanja deloma uspelo, se strinjajo tudi britanski poznavalci dvora. "Mislim, da je ubral pravo pot," je za Reuters dejal predavatelj britanske politike na univerzi v Edinburgu Harshan Kumarasingham in dodal: "Ni povsem zavrgel vsega, kar je bilo značilno za materino obdobje vladanja, ampak je zgolj dodal svoj pečat monarhiji in Britaniji."
Zadnje javnomnenjske raziskave medtem kažejo, da Karel med ljudmi sicer ni tako priljubljen kot Elizabeta, a statistika vseeno ni tako slaba, kot se je pričakovalo. Kot navaja Reuters, je prejšnji teden objavljena raziskava javnega mnenja pokazala, da ima precej več ljudi pozitivno mnenje o Karlu, kot jih ima negativno. A ob tem velja poudariti, da je velika večina vprašanih vseeno indiferentna do novega vladarja.
"Kralj Karel III. je bil v vlogi 'čakajočega' na prestol zares zelo dolgo, če se ne motim, kot njegova mati z najdaljšim statusom kraljice, si je sam pridobil najdaljši status valižanskega princa," spomni Rupel in doda, da je že kot princ opravljal številne obveznosti monarha in pri tem nadomeščal mater, na primer pri vodenju političnega združenja Commonwealth (Britanska skupnost narodov), ki je po izstopu Združenega kraljestva iz EU-ja precej pridobil pomen za Britance.
Kot princ se je jasno zavzemal za nekatere tematike, kot kralj se brzda
Kljub vsemu pa se je od Elizabete v preteklih letih razlikoval po jasnem zavzemanju za nekatere tematike: "Kot princ se je zavzemal za boj proti podnebnim spremembam, bil je javno proti gensko spremenjeni prehrani ter zagovarjal alternativne veje medicine, kar je velikokrat sprožilo tudi določeno mero kriticizma. Prek dobrodelnih dejavnosti se je zavzemal za izvedbo številnih naprednih projektov po celotnem Združenem kraljestvu. Govorimo o izgradnji sodobnih zelenih mest, posvečanju iskanja ravnovesja med urbanimi območji in poseljenostjo podeželja, ekološkem kmetovanju, vzdržnem gospodarstvu z oblikovanjem centrov za izobraževanje neprivilegiranih družbenih slojev in spodbujanju socialno-ekonomske, kulturne in izobraževalne regeneracije zapostavljenih predelov kraljestva," našteva Rupel.
Na marsikaterem področju v nasprotju z materjo tako Karel v preteklih desetletjih ni bil pripravljen "paziti na jezik" in ohranjati videza nevtralnosti, kar po zakonodaji pritiče članu kraljeve družine. Čeprav so bili Britanci vajeni njegovih občasnih spodrsljajev, pa tudi skoraj trmoglavega boja za čisto in zdravo življenjsko okolje (čemur se je zavezal že v zgodnjih 90. letih, ko se mu je večina Britancev zaradi tega posmehovala) in ohranjanje arhitekturne dediščine, pa je bila od septembra v zraku skrb, ali se bo Karel lahko pri skoraj 74 letih tako značajsko spremenil. Ali vsaj brzdal.
A kot monarh je v zadnjih devetih mesecih pokazal, da zmore (čeprav nerad) molčati. "S prevzemom oblasti septembra lani so se kraljeve dejavnosti na omenjenih področjih s funkcijo načeloma omejile, saj čas zdaj posveča vodenju monarhije," se sogovornik dotakne spremenjene Karlove vloge. V nasprotju s pričakovanji po prvih zapletih – ko je tik pred zdajci odpovedal udeležbo na oktobrskem podnebnem vrhu v Egiptu, kamor je nameraval odpotovati še kot princ, v vlogi kralja pa bi lahko njegova prisotnost pomenila precejšnjo diplomatsko zagato za britanski politični vrh – kakšnih resnejših diplomatskih zapletov na relaciji Buckinghamska palača-Downing Street 10 ni bilo.
"Monarh se javno ne vmešava v dnevno politiko, kar pa ne pomeni, da ni o vsem odlično obveščen"
Karel tako sledi pričakovanjem in zakonskim omejitvam, ki mu narekujejo predvsem protokolarno vlogo. "Britanska monarhija predstavlja za Otočane velik simbolni in zgodovinski pomen, čeprav je v javnosti njena vloga predvsem obredna. Monarh se javno ne vmešava v dnevno politiko, kar pa ne pomeni, da ni o vsem odlično obveščen. Redni tedenski brifingi predsednika britanske vlade z monarhom in posvetovanja s t. i. Privy councilom, svetovalnim odborom uglednih ekspertov z različnih področij, bodo nedvomno natančno sooblikovali kredibilen odnos Združenega kraljestva do perečih tematik svetovnega značaja," je prepričan slovenski diplomat.
Ob tem pravi še, da bo kralj nedvomno, skupaj s preostalimi člani kraljeve družine, nadaljeval ohranjanje tesnega stika z državljani po celotnem kraljestvu. "Obenem je že začel angažiranje na diplomatskem področju – predvsem z namenom krepitve Združenega kraljestva v mednarodni skupnosti. Kot ključno se mi zdi, da si bo kralj Karel III. prizadeval za ohranjanje močnega in enotnega Združenega kraljestva, kar ne bo najlažja naloga," poudarja Rupel.
Večja težava kot izstop(i) iz Commonwealtha je bil brexit
Čeprav Združeno kraljestvo še danes predstavljala enega ključnih svetovnih akterjev – je član varnostnega sveta ZN-a, ključni član Nata, s četrto največjo vojaško formacijo na svetu, ter obenem jedrska sila in član skupine G7 – pa je z brexitom izgubilo kar dobršen del svetovne dostopnosti, ki jo je pred tem imelo prek prostotrgovinskih in storitvenih sporazumov pod okriljem EU-ja, poudarja Tadej Rupel in dodaja, da sklepanje novih sporazumov "zahteva svoj čas in pogajalski položaji se menjajo".
Sočasno ima Združeno kraljestvo še eno težavo: vse več je namreč pobud za izstop nekdanjih britanskih kolonij, danes pa čezmorskih ozemelj, iz zveze območij Commonwealtha, v katerem je danes še 14 držav oz. območij. Pred poltretjim letom se je za to potezo odločil Barbados (ki sicer ni bil prvi – že v 70. letih so se po osamosvojitvi za ta korak odločile Gvajana, Trinidad in Tobago ter Dominikanska republika), po smrti kraljice Elizabete pa se je razprava o tem vnela tudi v nekaterih drugih karibskih državah. A Rupel ocenjuje, da morebitna tranzicija iz statusa države oz. območja pod suverenostjo monarha v republiko za Združeno kraljestvo danes ne bi predstavljala največje težave.
Sam hujše posledice vidi v že omenjenem brexitu: "Izstop Združenega kraljestva iz EU-ja je Britancem povzročil precej več težav pri trgovanju in sposobnostih mednarodnega delovanja njihovega gospodarstva, ki skoraj v celoti sloni na storitveni panogi – govorimo o finančnih, zavarovalniških, medijskih in digitalnih dejavnostih, za katere je ključna prav dostopnost do mednarodnih trgov."
Kronanje Karla III. na RTV Slovenija
V studiu bosta prenos komentirala zgodovinar Igor Grdina in teolog Bogdan Dolenc, v središču Londona pa bo dogajanje spremljala dopisnica Nina Kojima. Oddajo bosta vodila Manica J. Ambrožič in Aleš Malerič.
O kronanju Karla III. in njegovi dobi so govorili tudi v torkovi oddaji Globus, Televizija Slovenija pa je oz. bo predvajala tudi dve dokumentarni oddaji, o pokojni kraljici Elizabeti in o novem kralju.
Vlada si prizadeva znova okrepiti britanski vpliv
Kljub vsemu priznava, da si britanska vlada s trenutnimi zunanjepolitičnimi dejavnostmi nedvomno "prizadeva za ponovno okrepitev britanskega vpliva na svetovni ravni". "Promocija britanskih interesov je ambiciozna in osredotočena na promocijo človekovih pravic, pravne države, kibernetske varnosti in delovanja tržnega gospodarstva. Svet se spopada s krizami in svetovni premiki, gospodarska moč in interesi pa se vse bolj premikajo v smeri dinamičnih gospodarskih regij, do katerih ima zdaj Združeno kraljestvo delno omejen dostop," razlaga.
Prav kraljeva družina pa je tista "posebnost", ki Združenemu kraljestvu pomaga pri promociji in tkanju oz. spodbujanju gospodarskih vezi. "Znano je, da dejavnosti kraljeve družine pozitivno vplivajo na britansko gospodarstvo," pravi Rupel. Vse te dejavnosti kraljevega dvora se delno financirajo iz javnih sredstev, obenem pa je kraljeva družina "oproščena" plačevanja davkov od dediščine, prihodkov in kapitalskih dobičkov. "Karel III. po smrti staršev poseduje precejšnje premoženje, zato v družbenih razpravah prevladuje diskurz upravičenosti financiranja kraljevih izdatkov od britanskih davkoplačevalcev," se dotakne še večnih razprav o upravičenosti financiranja kraljeve družine in vseh preostalih stroškov, povezanih z njo.
Dogodek, ki predstavlja "neprecenljivo oz. v denarju težko izmerljivo visoko dodano vrednost"
Pri tokratnem kronanju so sicer napovedane določene spremembe, "optimizacije pri proceduri", kot se je izrazil Rupel, saj bo dogodek krajši, sodobnejši, izpuščeni naj bi bili nekateri za današnji čas nerelevantni deli, nekateri vidiki pa prilagojeni sodobnemu času – na svojo izrecno željo bo Karel na primer maziljen z oljem, ki bo na rastlinski in ne na živalski osnovi, med tem – po pojmovanju kraljeve družine, najsvetejšim – trenutkom, bo pred očmi javnosti "zaščiten" s špansko steno, za prevoz bodo uporabili modernejšo kočijo in ne tradicionalne kronanjske, ki je izjemno neudobna ipd.
Kljub vsemu ta dogodek po Ruplovi oceni "gledano mednarodno, predstavlja enega ključnih pozitivnih svetovnih obrednih dogodkov, kjer se voditelji držav zberejo v čast britanski monarhiji". "To predstavlja neprecenljivo oz. v denarju težko izmerljivo visoko dodano vrednost za Združeno kraljestvo," je prepričan.
Ob tem priznava, da zanimanje britanske javnosti po trenutnih javnomnenjskih raziskavah res upada (nedavno je 22 odstotkov vprašanih dejalo, da obreda kronanja ne nameravajo spremljati prek medijev, še dodatnih 58 odstotkov vprašanih pa je dejalo, da kronanja verjetno ne bodo spremljali), kar sam delno pripisuje "novemu načinu življenja in tehnologijam, ki prek širokega nabora socialnih in digitalnih omrežij omogočajo sprotni ali poznejši ogled dogodkov kadar koli in kjer koli".
Vztrajali bodo le najbolj zagrizeni
"Obenem gre za časovno dolg dogodek in verjamem, da ga bodo v celoti spremljali le obiskovalci dogodka samega ter zapriseženi občudovalci in spremljevalci dogajanja na dvoru," poudarja in za konec doda še: "Sama monarhija z menjavo monarha nedvomno prehaja v novo obdobje in zagotovo si novi kralj prizadeva ohraniti monarhijo enotno ter graditi nadaljnjo priljubljenost v javnosti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje