1. Kaj tisoče Starlinkov pomeni za nočno nebo?
Še en teden, še dve izstrelitvi Falconov 9 ameriškega podjetja SpaceX.
Prvi Falcon 9 je bil izstreljen v nedeljo z Vandenberga (Kalifornija, ZDA). V vesolje je dostavil 56 satelitov Starlink. Prva stopnja je rutinsko pristala na robotski ladji. V vesolju je bila enajstkrat.
Video 1: Posnetek dogodka
Drugi Falcon 9 je poletel v petek s Cape Canaverala (Florida, ZDA). Ta je nosil Starlinke nove generacije (V2 mini), ki so večji, zato jih je v tovorni prostor šlo le 22.
Prva stopnja je pristala na robotski ladji, v vesolju je bila petkrat.
Video 2: Posnetek dogodka
Nekje po 15. uri v soboto pa bo predvidoma izstreljena misija Iridium/OneWeb (tudi na Falconu 9). Spremljate jo lahko tukaj:
Obstoječi oziroma "stari" Starlinki ne zadostujejo za ambiciozne načrte, ki jih ima podjetje s konstelacijo. Zato že dolgo pripravlja različico V2, ki bo med drugim omogočala neposredno povezavo z mobilnimi telefoni (za to se denimo zanima družba T-mobile, poglavje 2). Ampak: načrtovani V2 je s sedmimi metri prevelik za Falcone 9, pa tudi masiven (1,1 tone), zato bo letel na prihodnjem izstrelitvenem sistemu Starship. In ker bo do polne operativnosti Starshipa preteklo še kar nekaj časa, je SpaceX pripravil kompromis: V2 mini, ki je po navedbah podjetja štirikrat zmogljivejši, zato tudi večji, a še primeren za Falcone 9.
Doslej je bilo izstreljenih več kot 4400 Starlinkov, od tega jih je več kot štiri tisoč operativnih. Načrtovanih jih je 12.000, podjetje si jih želi do 42.000.
Migetajoče nebo ne pomeni samo vseprisotnega interneta
SpaceX ni edini, ki postavlja ali načrtuje jate satelitov v nizkozemeljski tirnici za dostop do medmrežja. To že počne OneWeb, načrtuje Amazon, pa tudi številne države, kot so Rusija, Kitajska, Turčija, tudi Evropska komisija ... To pomeni, da bi lahko v nekaj letih nebo napolnili z več deset tisoč, če ne kar več sto tisoč sateliti.
Kaj to pomeni? Okrnitev naravne dediščine človeštva, ki se ji reče nočno nebo in bo po novem prepredena z mrgolečimi, migetajočimi pikami, astronomske fotografije pa s preštevilnimi črtami. Ne le to, zaradi tega bi človeštvo lahko vedelo precej manj o asteroidih, ki so med Soncem in našim planetom ter o možnosti, da nekoč zadenejo Zemljo, je v sveži radijski oddaji Radiosfera pojasnila novinarka Nina Slaček.
Avdio: Radiosfera o observatorju Vere Rubin in iskanju neznanega
Še precej podrobneje se je o tej tematiki v sveži epizodi podkasta ApolloLajka razgovorila astrofizičarka Andreja Gomboc, zaskrbljena, da bodo Starlinki in bratranci izrazito okrnili opazovanja prihajajoče nove zvezde zemeljske astrofizike, observatorija Vere Rubin, novega čudeža tehnike.
Avdio 2: ApolloLajka o Veri Rubin z Andrejo Gomboc
2. Blue Origin bo za Naso razvil lunarni pristajalnik
Nasa je na razpisu za izdelavo drugega lunarnega pristajalnika programa Artemis izbrala ameriški Blue Origin. Podjetje, ki ga je ustanovil Jeff Bezos, bo od Nase prejelo 3,4 milijarde dolarjev, kar je bržkone premalo za kritje vseh stroškov. Za ta denar bo napravo razvilo, izdelalo in dodobra preizkusilo, s tem dokazalo, da ustreza specifikacijam in je dovolj varna za prevoz posadke; pa opravilo en polet do tal Lune brez ljudi na krovu, in naposled doživelo ognjeni krst na odpravi Artemis V predvidoma leta 2029.
Na razpisu je izvisela družba Dynetics.
Artemis bo tako imel dva, medsebojno konkurenčna pristajalnika, in če en zamuja ali pa zaradi odkrite napake ostane dlje časa prizemljen, bo na voljo alternativa.
Pristajalnik mora biti na voljo v nekaj letih
Program Artemis je že globoko v teku. Prva misija (Artemis I) je minila decembra lani, ko je Nasa z raketo SLS izstrelila vesoljsko ladjo Orion brez posadke na pot okoli Lune in nazaj. Čez dve leti bodo na podobno pot poslali štiri ljudi, leta 2025 pa naj bi ljudi prvič po 50 letih postavili na tla Meseca (Artemis III). A Nasi manjka marsikaj, med drugim zadeva, ki bo ljudi iz lunarne orbite dostavila na tla in tudi varno vrnila. Lunarni pristajalnik.
Prvega razvija SpaceX. Gre za dobro znano, hudo ambiciozno vesoljsko ladjo Starship, ki je v zadnjih mesecih bolj znana po eksplozivnih prizorih na zemeljskem nebu. Nasa ga izbrala na prvem razpisu aprila 2021 (poglavje 1), kar je bilo veliko presenečenje, pa tudi razburjenje dela ameriške politike. Ta je namreč – tako kot strokovni krogi – pričakovala izbiro bolj klasičnega pristajalnika, kakršnega je ponujal konzorcij odmevnih ameriških imen pod okriljem Blue Origina in ki je po strukturi najbolj spominjal na stari Lunarni modul programa Apollo. Ameriški predstavniki ljudstva so tako zadnji dve leti intenzivno pritiskali na Naso, naj vendarle požene še en razpis in zagotovi konkurenco Starshipu. Nedavna eksplozija Starshipa je težnje še podžgala, številni so izrazili dvome, da bo Starship sploh nared za odpravo Artemis III leta 2025.
Rezultat je tu. Konzorcij podjetij pod imenom Nacionalna ekipa (National Team) pod vodstvom Blue Origina, ki obsega še Lockheed Martin, Boeing, Draper in Astrobotic, bo izdelal novo inačico pristajalnika Blue Moon, ki je sicer v razvoju že od leta 2016.
Ambiciozna naprava s pretakanjem ohlajenega goriva v vesolju
Visok bo 16 metrov, masa bo znašala 16 ton oziroma 45 ton z gorivom. Poganjal ga bo Blue Originov motor BE-7. Izstreljevali ga bodo na raketah New Glenn, ki so še v razvoju, lahko pa tudi na SLS-ih.
Do lunarne tirnice bo prispel brez goriva.
Za pogonska sredstva bo potrebno še eno vesoljsko plovilo, neke vrste vesoljski tanker. Slednje bo izstreljeno posebej. Vanj bodo natočili gorivo v zemeljski tirnici, nakar bo odpotovalo do Lune, se tam srečalo z Blue Moonom in mu napolnilo rezervoarje.
To pomeni, da bosta morala tako SpaceX kot Blue Origin izpopolniti tehnologijo dotakanja in hranjenja ohlajenega goriva v vesolju.
Zgornji odsek je sestavljen iz rezervoarja za tekoči vodik in oddajnikov toplote. Pod njim bo manjši rezervoar za tekoči kisik. Posadka bo nastanjena v spodnjem odseku. Na tleh Meseca bo lahko ostala do 30 dni.
Tako Blue Moon kot vesoljski tanker bosta večkrat uporabna.
Zadeva je očitno precej drugačna od koncepta ILV (Integrated Landing Vehicle), s katerim je Nacionalna ekipa nastopila pred dvema letoma.
Gre za veliko zmago Blue Origina, podjetja, ki je nastalo vzporedno s SpaceX-om na prelomu tisočletja, se prav tako vrglo v večkratno uporabnost, a ubralo precej bolj uveljavljeno razvojno pot in za Muskovim podjetjem posledično precej zaostalo. Na prejšnjem razpisu je nepričakovano in spektakularno izviselo, zdaj pa ima priložnost, da se dokaže. Zmagovalec rivalstva med Bezosom in Muskom, ki bosta oba za razvoj pokurila precej svojega denarja, pa bo – Nasa. V pristajalnika bo vložila relativno malo glede na celoten račun in zgolj najemala storitev prevoza.
Mimogrede, med ljudmi, ki so odgovorni za vpeljavo tega načina poslovanja v Naso, je prav zgoraj omenjena – Kathryn Lueders.
3. Dopolnjevanje konstelacije Beidou
Kitajska je v sredo s Šičanga (Xichang) izstrelila raketo Dolgi pohod-3B, na njej pa navigacijski satelit BeiDou, piše Šinhua (Xinhua). Gre 56. BeiDou satelit, končal bo v geostacionarni tirnici.
4. NOTICE:
SpaceX je preizkusil prototip vodno hlajene jeklene plošče. Tehnologijo naj bi uporabili pri izstrelitvah Starshipov. Video tukaj. | Vesoljski teleskop je opazoval repatico 238P/Read in pri njej našel molekuke vodne pare. Več tukaj, znanstveni članek v reviji Nature. | Naši oceani se hitro ogrevajo, bliža se El Niño, sporoča Evropska vesoljska agencija. |
Esa razvija zložljivi toplotni ščit Pridwen. Več tukaj. | ZDA in Rusija razpravljata, kako vrniti MVP v ozračje na koncu delovanja, piše TASS. | Nasina sonda Juno je obletela Jupitrovo luno Io. Pričakujemo lahko lepe fotografije in dragocene meritve. Več tukaj. |
V teku so priprave na pravi, pravcati poslednji polet rakete Ariane 5. | V Centru Noordung v Vitanjah bo 28. maja predavanje o Soncu - ob svetovnem dnevu Sonca, ki ga bo izvajala fizičarka Monika Tisel. Več tukaj. |
5. FOTO: Panorama s sosednjega planeta
Oddaljen je 284 milijonov kilometrov, pa z njega dobivamo ogromne, natančne, visokoločljivostne panorame.
Nasa je izdala nov mozaik fotografij z Marsa. Nedavno ga je posnelo samohodno vozilo Perseverance. Prikazuje 900-metrski krater Belva, ki leži v precej večjem, 50-kilometrskem kraterju Jezero, kjer je dolgo tega bila stoječa voda. Krater v kraterju pomeni imenitno priložnost za preučevanje tamkajšnjih kamnin, ki razkrivajo geološko – oziroma marsološko preteklost. Podrobneje tukaj.
6. Ognjeniški svet
Astrofiziki so odkrili z aktivnimi ognjeniki prekrit zunajosončni planet. Nahaja se pri 90 svetlobnih let oddaljeni rdeči pritlikavki LP 791-18. Grejejo ga plinske sile sosednjega planeta v sistemu, tako kot denimo Jupiter greje svojo luno Io. Eksoplanet LP 791-18 d je velik kot Zemlja in pri 90 odstotkih njene mase, kar je skladno s pretežno kamnito sestavo. Je plimsko zaklenjen na zvezdo, torej proti njej ves čas moli le ena stran. Postavljen je na rob območja Zlatolaske, kjer je načeloma dovolj toplo za obstoj tekoče vode. Avtorji raziskave domnevajo, da ima spričo vulkanov planet tudi ozračje, ki se na dnevni strani precej segreje, na nočni strani pa dovolj ohladi, da lahko pride do kondenzacije. Planet so našli z analizo podatkov upokojenega infrardečega teleskopa Spitzer ter lovca na eksoplanete z nazivom TESS. Njegov sosed, LP 791-18 c, bo kmalu postal tarča vesoljskega teleskopa James Webb, raziskovalci pa navijajo za to, da se Webb obrne tudi k planetu d. Več tukaj, znanstveni članek je v reviji Nature.
7. Se bo Spitzer vrnil?
In ko smo že pri upokojenem Spitzerju: ameriško podjetje Rhea Space išče način, kako ga obuditi.
Spitzer je Webbov predhodnik, saj je vesolje opazoval v infrardeči svetlobi. Namesto ogromnega senčnika je koristil hladilnik na helij. Ko je slednjega zmanjkalo, je opazoval v t. i. toplem načinu, ki ni tako učinkovit, je pa še vedno koristen. A polagoma je odtaval na drugo stran Sonca, kjer ne more komunicirati z Zemljo, ne da bi se pregrel. Nasa ga je zato januarja 2020 upokojila (poglavje 2).
Rhea Space je osnoval misijo z imenom Spitzer Resurrector. Proti Spitzerju bi leta 2026 izstrelili enometrsko sondo, potovala bi tri leta, piše medij ArsTechnica. Sonda bi se približala na nekaj deset kilometrov, preverila stanje teleskopa in z njim vzpostavila stik. Nato bi bila posrednik med Spitzerjem in Zemljo ter pomagala pri opazovanju Sonca.
Nasa je izrazila zanimanje, ameriške vesoljske sile pa so podjetju že navrgle 250.000 dolarjev za študijo izvedljivosti. Rhea Space se nadeja do 350 milijonov dolarjev za izvedbo celotne misije. Kar je še vedno precej manj od izdelave in izstrelitve povsem novega teleskopa. Spitzer je denimo vključno z izstrelitvijo leta 2003 stal 776 milijonov takratnih dolarjev.
Obujeni Spitzer bi med drugim lahko oprezal za Zemlji potencialno nevarnimi asteroidi.
Če bo "vstajenje" uspešno, se lahko nadejamo podaljševanja uporabne dobe še številnih drugih vesoljskih opazovalnic. Tudi nasploh gre trend v to smer. Northrop Grumman ima "satelitskega mehanika" MEV (poglavje 5), italijanska vesoljska agencija si ga želi, nekdo snuje servisno misijo Chandre; Nasa, SpaceX in zasebna pobuda Polaris pa denimo preučujejo, če bi nemara lahko Hubblu dvignili tirnico s pomočjo vesoljske ladje Crew Dragon (poglavje 8).
8. FOTO: Bleščeča okroglina
Hubblova ekipa je ta teden izpostavila fotografijo kroglaste zvezdne kopice NGC 6325. Gre za gosto, gravitacijsko povezano skupino zvezd, oddaljeno 26.000 svetlobnih let, ki bi lahko v svojem središču skrivala črno luknjo. Več tukaj.
NA VIDIKU:
Nedelja, 21. maj – Falcon 9 – Axiom 2
Ponedeljek, 22. maj – Electron – TROPICS
Torek, 23. maj – Falcon 9 – Badr 8
Sreda, 24. maj – Sojuz-2 – Progres MS-23
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje