1. Osnutek slovenske vesoljske strategije

Sorodna novica "Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju"

Gospodarsko ministrstvo je pripravilo osnutek vesoljske strategije. To pomeni, da se je država začela resneje in bolj osredotočeno ukvarjati s področjem vesolja. Postavila je grobe cilje do leta 2030 in povedala, kako jih bo financirala.

Osnutek je na voljo tukaj, pripombe sprejemajo do 30. maja na e-poštni naslov space.mgts@gov.si.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, pristojen za področje vesolja Matevž Frangež, je strategijo pospremil z velikimi besedami: "Slovenija je majhna na Zemlji, a želi postati velika v vesolju. Njen živahni vesoljski sektor že zdaj kaže, da je to dosegljiv cilj."

Frangež meni, da bo prav vesoljski sektor pomembno prispeval k podvojitvi dodane vrednosti slovenskega gospodarstva do leta 2030. Zato je gospodarsko ministrstvo ob pomoči družbe SpaceTec Partners od leta 2020 pripravljalo strategijo, kako to doseči, obsegajoč temeljito analizo slovenskega gospodarstva, torej vesoljskih družb in tistih, ki lahko k sektorju pripomorejo, z več kot 40 intervjuji s predstavniki gospodarstva ter na podlagi delavnic z "deležniki". Tudi zato je gospodarsko ministrstvo 1. aprila ustanovilo Slovensko vesoljsko pisarno, je poudaril Frangež.

Sektor se hitro spreminja

Preverba dejanskega dokumenta sicer pokaže, da nekih konkretnih načrtov s časovnicami in točnimi cilji nima. Vodja vesoljske pisarne Tanja Permozer je pojasnila, zakaj je tako: prvič, zato ker tudi strategije drugih držav nimajo konkretnih načrtov in, drugič, zato ker se vesoljski sektor hitro spreminja (kar je razvidno že, če današnje stanje primerjamo z letom 2015). Zato so postavljeni grobi cilji in prednostna področja.

To je odlično in zelo dobrodošlo, je poudaril predstavnik Ese na obisku v Sloveniji Gordon Campbell. Ravno prednostne naloge, torej hierarhična lestvica omejenega števila ciljev, omogočajo učinkovito delovanje. Družba lahko svoj denar in sredstva optimizira zanje, podjetja vedo, kje bodo našla priložnosti, Evropska vesoljska agencija pa lažje pomaga. Najslabše so tiste države, ki bi rade počele vsega po malo brez kakršnih koli prednostnih nalog, je poudaril.

Dodal je, da je to šele začetek; sprejeto strategijo bo treba modro povezati z drugimi državnimi politikami, na primer kmetijsko, okoljsko, upravljavsko, in najti sinergije.

Pet stebrov slovenske vizije

Kaj torej prinaša osnutek slovenske vesoljske strategije? Vizijo Slovenije kot digitalizirane in zelene države, k čemur prispevajo tudi vesoljske tehnologije.

Država mora potemtakem spodbujati razvoj vesoljskih tehnologij, pravi prvi steber strategije. Prednost bo razvoj tehnologij v zgodnjih, začetnih fazah, a z jasnim komercialnim potencialom. Država bo spodbujala prenos tehnologij, razvitih za vesolje, na druga področja. Kdo bo to plačal? Ko bo Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije, bo v Esine mehanizme financiranja vplačala več, skladno s statutom Ese pa se bo ta denar vrnil v državo z Esinimi razpisi.

Slovenija, trenutno pridružena članica, je na zadnjem svetu ministrov Ese (poglavje 6) skoraj podvojila svoj vložek (na slabih 20 milijonov evrov). A Frangež je opozoril, da precej zaostajamo za primerljivo državo Češko (njen letni prispevek je 60 milijonov evrov), in meni, da bo treba naš prispevek povečati ter kadrovsko ter finančno okrepiti vesoljsko pisarno.

Drugi steber: okrepiti je treba mednarodno sodelovanje. Slovenija ne bo poslala astronavta na Luno ali Mars, lahko pa pri teh medplanetarnih misijah, robotskih ali človeških, sodeluje s tehniko. Strategija spodbuja mednarodno sodelovanje pri raziskovalnih misijah in znanstvenih raziskavah tako vesolja kot Zemlje iz vesolja. Povečati želi znanstveno prepoznavnost Slovenije in družbeno-ekonomsko uporabnost izsledkov.

Tretji steber: okrepiti je treba uporabo podatkov, zbranih iz vesolja. Na nebu so cele jate satelitov, ki dnevno proizvedejo velike količine informacij. Treba jih je znati učinkovito kategorizirati, analizirati ter omogočiti preprost dostop do njih, tudi z orodji za obdelavo velikih količin podatkov (t. i. big data) in umetne inteligence. S sateliti se lahko izboljša prostorsko načrtovanje, kmetijstvo ...

Poslednja dva stebra sta namenjena spodbujanju okolja oziroma pogojev za prvo trojico.

Torej, če hočemo v Sloveniji vznikniti nove, prebojne tehnologije, potrebujemo primerno izobražen kader. Veliko njega. Tako kot so ZDA pred Apollom zagnale obsežen program spodbujanja naravoslovja, tako želi Slovenija "zagotoviti naslednjo generacijo znanstvenikov in inženirjev". Kako? Permozerjeva je na konferenci priznala, da so pri tem še zelo omejeni, a poudarila, da je pač treba nekje začeti. Začeli pa bodo z vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami – poskušali bodo spodbujati zanimanje za naravoslovne vede. V ta namen so z Eso odprli pisarno ESERO, sodelovali bodo s centrom Noordung v Vitanjah. Povečati želijo tudi delež študentk naravoslovja.

In če želimo tehnologije uspešno prodajati, potem potrebujemo podjetnike oziroma do podjetništva prijazno okolje. Strategija predvideva vzpostavitev podpornih shem in mehanizmov za podjetništvo, spodbujanje pridobivanja poslovno pismenih diplomantov iz tehničnih, inženirskih študijskih programov ter izboljšanje zrelosti slovenskega okolja zagonskih podjetij. Financiranje naj bi zagotovili Slovenski podjetniški sklad, SID banka, SPIRIT in ARRS.

Prednostne naloge so nastale na podlagi pogovorov s predstavniki slovenskega vesoljskega sektorja in analize, ki je pokazala, kje smo močni. Imamo kar nekaj niš, na področju katerih so slovenska podjetja v svetovnem vrhu, je navedel avtor analize.

Osnutek strategije je torej na mizi in tudi vi ga potencialno lahko sooblikujete s pripombami. Zelo verjetno bo sprejet letos.

Na tej podlagi bo treba pripraviti dejanske konkretne ukrepe in jih podkrepiti z denarjem, z dovolj denarja. Šele takrat bomo vedeli, koliko je država kot celota strategijo – in sektor vesolja – vzela resno.

Video: Posnetek novinarske konference

Slovenski vesoljski sektor se je samoniklo razvil v zadnjih dveh desetletjih. Obsega podjetja, ki se posvečajo izključno vesoljskim tehnologijam; podjetja, ki se ukvarjajo s čim tretjim, a so njihove tehnologije lahko koristne tudi nad sto kilometri višine; pa raziskovalne organizacije, inštitute in univerze, ki prispevajo znanje, podjetja odvrtke in znanstvenike, ki pripomorejo k mednarodnim raziskovalnim misijam.

Naštejmo le nekaj akterjev:

• Sinergise je razvil platformo, ki nekoč težko dostopne podatke evropskih satelitov Sentinel preprosto postreže sleherniku (podkast). Pred kratkim so nakup napovedali Američani (poglavje 8).
• Dewesoft izdeluje merilne sisteme, ki koristijo največjim svetovnim vesoljskim agencijam ter raketnim podjetjem (podkast).
• Skylabs je v sodelovanju z mariborsko univerzo v vesolje spravil že dva satelita in pripravlja tretjega (podkast).
• Space.si ima v vesolju satelit, ki kot edini evropski zagotavlja video iz vesolja, ter razvija bazne postaje (podkast).
• Ljubljanska, mariborska, novogoriška univerza s svojimi znanstveniki sodelujejo pri odmevnih mednarodnih vesoljskih raziskavah (podkast).
• IJS-jev raziskovalni center v Planici simulira razmere v vesolju s hipoksijo in centrifugo in je predmet zanimanja tako Ese kot Nase (podkast).
• Balmar razvija aditivne postopke za proizvodnjo v vesolju (podkast).
• Cosylab izdeluje kontrolne sisteme, ki se uporabljajo na teleskopu ALMA v Čilu, v Cernu, pri projektu ITER ...

Pot Slovenije do polnopravnega članstva v Evropski vesoljski agenciji se vleče že od leta 2008.

2. Evropska sonda na poti proti Jupitrovim ledenim lunam

Sorodna novica Esa v drugem poskusu sondo poslala na pot proti Jupitru

Evropska sonda Juice je začela večletno pot proti Jupitrovemu sistemu, kjer bo raziskovala ledene lune, kraj, kjer bi lahko vladale za življenje primerne razmere.

Uporabili so zanesljivo evropsko raketo Ariane 5, ki je bila s Kourua izstreljena v petek popoldne po našem času. Izstrelitev je potekala kot po maslu.

Sonda je v vesolju, komunicira z Zemljo in je tudi že razvila panele sončnih celic. Do Jupitra bo potovala osem let in medtem opravila štiri oblete planetov. Trikrat bo obletela Zemljo (2024, 2025, 2029) in enkrat Venero (2025), s čimer bo pridobila energijo za dosego Jupitra. Možen je oblet asteroida 223 Rosa. Okoli Jupitra se bo utirila leta 2032 in z obleti preučevala lune Evropa, Kalisto in Ganimed. Okoli Ganimeda bo začela krožiti leta 2034. Postala bo prva sonda v zgodovini, ki bo krožila okoli katere koli lune razen Meseca.

Ganimed naj bi pod debelim ledenim oklepom skrival ocean tekoče vode. Juice bo tezo preverjal z desetimi znanstvenimi instrumenti (več o njih tukaj). Preučeval bo magnetno polje, ozračje, površje in notranjo strukturo.

Podledni ocean, če obstaja, je najbrž topel in bogat z minerali ter drugimi koristnimi spojinami zaradi stika s kamnitim dnom. Teoretično bi lahko zagotavljal za življenje ugodne razmere. Ali tam kaj migota, ne bomo izvedeli, vse dokler se ne bo neka sonda dejansko prebila skozi ledeni oklep in poročala o zaznanem. Za zdaj smo omejeni na sklepanje na podlagi podatkov, pridobljenih z oddaljenimi zaznavali.

Če bodo ugotovitve na primeru Ganimeda ugodne, potem so implikacije široke. Lun z ledenim oklepom je samo v Osončju na pretek in sklepamo lahko, da jih po Galaksiji mrgoli. Torej, če je Ganimed ugoden za razvoj življenja, potem ga je po vesolju bržkone ogromno.

Juice bo leta 2035 treščil na površje Ganimeda in med približevanjem najbrž posnel zanimive fotografije. Morda pa bo po zgledu Nasine sonde Juno, ki prav tako kroži okoli Jupitra (že od leta 2016), dogodivščino podaljševal ...

Podrobneje o JUICE tukaj.

Naso bolj zanima Evropa

Nasa bo leta 2024 izstrelila sondo Europa Clipper s podobno nalogo, a osredinjenjem na luno Evropo. Nasa je prav ta teden objavila novo raziskavo o Evropi, ki se loteva tamkajšnjih domnevnih potresov. Več tukaj, znanstvena objava tukaj.

Video: Posnetek izstrelitve

3. Še en teden, še en Falcon 9

Ameriško podjetje SpaceX je v soboto zjutraj izstrelilo raketo Falcon 9 in v vesolje dostavilo 51 satelitov v okviru misije Transporter-7. Prva stopnja je varno pristala na tleh, v vesolju je bila desetkrat.

4. Izstrelitev Strarshipa že v ponedeljek?

SpaceX je dobil dovoljenje ameriške agencije za letalstvo (FAA) za polete sistema Starship z Boca Chice (Teksas, ZDA).

Podjetje načrtuje prvi poskus izstrelitve ta ponedeljek ob 14.00 po našem času, okno bo odprto do 16.30. Ali bo dejansko izveden, bo odvisno od pripravljenosti Starshipa ter talne infrastrukture, kar bodo preverjali konec tedna.

Zadevo bomo spremljali v živo.

5. NOTICE:

6. Ingenuity je že 50-krat poletel

Nasin helikopterček Ingenuity je v četrtek opravil že svoj 50. polet, sporoča Nasa. Premeril je 332 metrov v 145 sekundah, pri tem pa je z 18 metri podrl svoj višinski rekord. Načrtovan je bil zgolj za prgišče poletov kot preizkus, ali je tovrstno početje na Marsu sploh smiselno. Po rdečem planetu, kamor je prispel z roverjem Perserverance, se podi že od leta 2018. Več tukaj.

Nasin institut JPL je medtem izboljšal programsko opremo roverja. Več tukaj.

7. FOTO: Meduzasta galaksija

Hubblova ekipa je ta teden predstavila fotografijo galaksije JO204. Oddaljena je 600 milijonov svetlobnih let, nahaja se v ozvezdju Sekstanta. Več tukaj.

NA VIDIKU:

Sobota, 15. april – Dragon CRS-27 – vrnitev z MVP-ja

Nedelja, 15. april – Dolgi pohod-4B

Predvidoma ponedeljek, 17. april – sistem Starship – prvi polet

Torek, 18. april – Falcon Heavy – ViaSat 3 Americas

Sreda, 19. april – Falcon 9 – Starlink

Sobota, 22. april – PSLV – TeLEOS 2