Priprava poročila je po njenih besedah nujna, če bo treba, pa bo opravila še en krog posvetov, pridobila določene informacije in jih posredovala izvršilni veji oblasti. Zagotovila je, da se bo čez nekaj mesecev z ministrom sestala in pomagala pri idejah, ki so jih strokovnjaki podali na forumu.

Pirc Musar si je želela tudi, da bi skozi razpravo na forumu prepoznali, kje so še rezerve v obstoječem sistemu, nanje lahko pokaže digitalizacija, je dodala. Meni, da odprti podatki lahko pripomorejo h kakovostni analitiki, krajšanju čakalnih vrst in delovni obremenitvi zdravnikov, kjer so po njenih besedah zagotovo še rezerve.

Minister za zdravje Bešič Loredan je po forumu ocenil, da je bila razprava izjemno kakovostna in plodna, poleg zaupanja in nacionalnega konsenza pa je ključno sodelovanje. "Mi moramo najprej v zdravstvenem sistemu najti skupno točko in se poenotiti v celotnem zdravstvenem sistemu," je dejal. Meni, da se mora temu prilagoditi tudi politika, šele nato bodo lahko izvedli zdravstveno reformo.

Ob tem je zagotovil, da bodo poročilo na ministrstvu obravnavali, ko ga bodo prejeli. Napovedal je, da se bo s predsednico sestal najmanj enkrat na mesec in predstavil, "kaj so že naredili, kaj je mogoče in kaj gre lahko skozi parlament".

Vsi, ki želijo predstaviti svoje poglede, rešitve ali izdelane predloge o zdravstvenem sistemu, pa jih lahko do konca maja pošljejo uradu predsednice.

Pirc Musar je poudarila še, da je izjemno zadovoljna, da se je na forumu zbralo veliko strokovnjakov.

Iskanje družbenega in nacionalnega soglasja

Pirc Musar je na Brdu pri Kranju dopoldne odprla svoj prvi forum, zdravstveni, na katerem so strokovnjaki s področja zdravstva, politike in predstavniki civilne družbe govorili o financiranju zdravstvenega sistema, učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva ter o racionalizaciji.

V uvodnem nagovoru je med drugim poudarila, da je treba na področjih, ki so povezana s strateško pomembnimi temami za prihodnost Slovenije in ki jih je skorajda nemogoče urediti v enem mandatu, "poiskati družbeno in nacionalno soglasje". "Dobro zastavljeno politiko in projekte je treba nadaljevati, ne glede na to, katera politična opcija je na oblasti," je poudarila in dodala, da si bo prizadevala za oblikovanje soglasja na področjih, ki jih obravnava kot ključna za razvoj in socialno kohezijo države.

Eno izmed teh področij je zdravstvo, kjer je treba doseči soglasje, "kako v javnem zdravstvenem sistemu zagotoviti pravočasno, kakovostno in dostopno zdravstvo za vse". "Hkrati pa pričakujem, da se bo kršenje človekovih pravic državljanov in državljank, ki nimajo urejenega dostopa do zdravstvenih storitev oziroma osebnega zdravnika, čim prej uredilo," je opozorila in dodala, da se zaveda, da potrebujemo celovito zdravstveno reformo, pri kateri je "odprtih vprašanj veliko".

Sodelujoče na forumu je pozvala, naj navedejo tako kratkoročne rešitve, ki bi jih lahko izvedli takoj, in dolgoročne, pri katerih je najprej potreben konsenz, nato pa čas za izvedbo. "Prosim, da navedete tudi rezerve v sistemu, ki bi jih lahko in morali aktivirati takoj," je še pristavila. Kot eno ključnih področij je poudarila kakovost in varnost obravnave pacientov: "To je področje, kjer je treba nujno poenotiti stališča in začeti uvajati vse ukrepe, ki vodijo k večji varnosti za paciente in večji kakovosti obravnave pacientov. Ministrstvo za zdravje je tu ključni dejavnik."

"Hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov"

"Vsi se strinjamo, da moramo zagotoviti močno javno zdravstvo, ki ga dopolnjujejo koncesionarji in zasebniki. Že več kot trideset let čakamo na reforme, zato hitenje brez razprav in poenotenja ne bi prineslo pričakovanih rezultatov," je še dejala predsednica ob odprtju foruma in poudarila pomen sodelovanja, tako v zdravstvu samem kot pri odločevalcih.

Spomnila je, da je zdravstvena reforma tudi zaradi demografskih kazalnikov nujna, "podpora v javnomnenjskih anketah pa daje pripravljavcem dodatno spodbudo in je obenem velika odgovornost, saj je zdravje tista vrednota, ki jo vsi postavljamo na eno prvih mest med vrednotami, ki jih najbolj cenimo".

Trije tematski sklopi foruma

Program foruma je bil razdeljen na tri glavne tematske sklope. Poleg ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana so na forumu sodelovali ugledni strokovnjaki s področja zdravstva, politike ter predstavniki civilne družbe.

Profesorja z ljubljanske ekonomske fakultete Mitja Čok in Petra Došenović Bonča sta predstavila financiranje zdravstvenega sistema. Čok je med drugim poudaril, da se prebivalstvo v Sloveniji stara, zato bodo v prihodnjih letih potrebni dodatni viri financiranja.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je povedal, da se z vprašanjem financiranja zdravstva ukvarjajo vsi, tudi najboljši zdravstveni sistemi v EU-ju. Zato si želijo na ministrstvu za zdravje junija organizirati finančno konferenco in poiskati vire financiranja. Če ne bomo našli prave poti, bomo sledili državam južneje od nas, je opozoril.

Nujnost preventivne medicine

V drugem sklopu so imunolog Alojz Ihan, direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in predsednica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Kristina Modic spregovorili o učinkoviti organizaciji in upravljanju zdravstva. Ihan je med drugim opozoril, da bi lahko v prihodnosti nekatere drage terapije postale učinkovite za pogoste bolezni, kar bi pomenilo težavo za zdravstveno blagajno. Zato je poudaril nujnost preventivne medicine, za katero pravi, da bo v prihodnje edina finančno učinkovita. Obrat k preventivni medicini pa je mogoč le, če ljudje zaupajo v medicino, je pojasnil.

Kovačić je predlagal preferenčno usmeritev javnega denarja v javne zavode in zmanjšanje plačila storitev zunaj javnega zdravstva, hkrati pa povečanje plačila istih storitev v javnih zavodih. Predsednik uprave zavarovalnice Vzajemna Aleš Mikeln je k temu dodal oceno, da denar vseh težav v zdravstvu ne bo rešil.

Problematika dostopnosti podatkov

V zadnjem delu so udeleženci razpravljali o možnostih racionalizacije zdravstva za večjo učinkovitost, tudi o problematiki dostopnosti podatkov. Pobudnik Sledilnika za covid-19 Luka Renko je pojasnil, da bi morale institucije v Sloveniji bolje sodelovati in si medsebojno zaupati. Strokovni direktor NIJZ-ja Ivan Eržen je dodal, da so podatki last ljudi, ne institucij, zato je pomembno, da so na voljo vsem. Generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Tatjana Mlakar pa je poudarila, da informacijska platforma, ki v Sloveniji povezuje vse zdravstvene izvajalce in deležnike, ni tako slaba, jo je pa treba nadgraditi. Bešič Loredan je poudaril, da bo za dosego sprememb potrebno soglasje z "zdravništvom v celoti". Zato še vedno pričakuje od celotnega zdravništva podpisan dokument s predlogi in njihovim pogledom na zdravstvo v prihodnosti. Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je odgovorila, da so zdravniške organizacije dokument že pripravile in ga posredovale ministrstvu.

Predsednica Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman je ob tem opozorila, da so zdravniki sicer res nosilci zdravstvene dejavnosti, a da je zdravstvo ekipno delo številnih profilov.

Vladi se pri pripravi in izvedbi ukrepov vse bolj zapleta

Ureditev in reformiranje slovenskega zdravstva si je za prioriteto zastavila tudi vladajoča politika, a se pri pripravi in izvedbi ukrepov vse bolj zapleta, je za Radio Slovenija poročala Snežana Ilijaš. Ministrstvo za zdravje je doslej izvedlo dva pomembnejša ukrepa, ambulante za neopredeljene za povečanje dostopnosti do družinskih zdravnikov ter neomejeno plačevanje vseh storitev za skrajšanje čakalnih dob. A rezultati za zdaj niso spodbudni, opozarja mednarodni svetovalec za zdravstvene sisteme Dorjan Marušič: "Vržemo noter denar. In kaj se je zgodilo? Čakalne dobe so se podaljšale. In ne samo to ... ponovimo vse skupaj še enkrat čez nekaj let. Mečemo denar skozi okno."

Marušič meni, da se "ukvarjamo z nepravimi stvarmi" – najprej je po njegovem mnenju nujno reorganizirati zdravstveno mrežo, ki je že skoraj 80 let praktično nespremenjena, ohraniti primarno raven kot temelj našega sistema ter določiti košarico pravic, in to pred spreminjanjem virov financiranja: "Ni vseeno, ali najprej določimo sredstva in potem košarico, torej, da si najprej določimo odejo, potem pa se uležemo in se skušamo z njo pokriti. Ali pa, da najprej določimo košarico in jo pokrijemo z javnimi sredstvi. Tisto, kar bomo določili, da je javna prioriteta, moramo pokriti z javnimi sredstvi."

A javna sredstva so že zdaj zelo omejena. Nimamo dolgoročne vzdržnosti, izdatki pa se bodo zaradi demografskih razlogov še bolj povečevali in tega bi se tudi ob ukinjanju dopolnilnega zavarovanja morali zavedati, je v ponedeljek v Studiu ob 17.00 opozoril ekonomist Dušan Mramor: "Če si v tem položaju, kot smo, moraš hoditi izjemno pazljivo, z občutkom za vsak ukrep, ki ga sprejemaš."

In v takšnem položaju se plačna reforma ne odpira, poudarja Mramor: "Ko se ti začneš pogajati o plačah, to je kot v loncu na pritisk, ko dvigne pokrovko – to bo samo ven letelo."