O razmerah na Univerzitetni psihiatrični kliniki (UPK) Ljubljana je konec maja poročal spletni portal N1. Po pogovorih s pacienti, njihovimi svojci, več zaposlenimi, nekdanjimi zaposlenimi in drugimi so zapisali, da jim je več sogovornikov "potrdilo, da so bili žrtve nasilja ali da so bili nasilju priča". Pričevanja se nanašajo zlasti na primere, ko naj bi bili do bolnikov nasilni zdravstveni tehniki.
"Odgovornost za vse, kar se dogaja v psihiatrični kliniki v Ljubljani, nosi direktor zavoda. Nad tem je svet zavoda, ministrstvo za zdravje nima nobenih pristojnosti, kar se tiče upravljanja in nadziranja direktorja," je v odzivu na medijsko poročanje na novinarski konferenci ministrstva za zdravje dejal minister Danijel Bešič Loredan.
Direktor Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana Bojan Zalar je na očitke, da ni zahteval izrednega strokovnega nadzora Zdravniške zbornice Slovenije, odgovoril, da za to ni bilo pravih indicev oziroma razlogov. "Gre za kompleksno in zelo občutljivo zadevo, pri kateri smo zelo pazljivi. V vsakem primeru gre za uporabo nasilja, eno je zakonsko dovoljeno, drugo je prekoračeno." Zalar je dejal, da ministrov ukrep razume in da bi na njegovem mestu morda ukrepal podobno. "Hkrati dopuščamo možnost, da se lahko še kaj razišče. Veseli bomo, če bo še kdo drug kaj raziskal, nismo pa prepričani, da bo prišel do česa drugega kot mi sami." V kolektivu ljubljanske klinike je 650 ljudi, je pojasnil Zalar, v heterogeni petčlanski komisiji za nadzor se člani med seboj včasih ne poznajo, zato ne vidi razloga, da bi se med seboj ščitili in stvari pometali pod preprogo. Dodal pa je, da bi lahko prisilne varovalne ukrepe nadgradili na način, da bi se pod postopke podpisal celoten tim. "Ne bi želel, da se mi kakor koli očita, da ne skrbimo za paciente. Prav nasprotno, temu posvečamo zelo veliko pozornost." Zalar je še dodal, da se nadzora ne bojijo.
Poudaril je, da je uporaba kakršne koli oblike sile ali nasilja nesprejemljiva. "Smernice morajo biti tukaj še toliko jasnejše. Če se dokaže krivda, mora biti tudi sankcionirana," je dejal minister za zdravje in dodal, da je ministrstvo odredilo sistemski nadzor. Kdo ga bo izvajal, sicer zaradi varnosti izvajalcev ni želel razkriti. Povedal je tudi, da je ministrstvo na policijo podalo kazensko ovadbo zoper neznanega storilca.
Po besedah ministra so to storili na podlagi svojih informacij in ugotovitev, torej še pred medijskim poročanjem o domnevnem nasilju na kliniki. S sumi nepravilnosti na psihiatrični kliniki so se na ministrstvu tako ukvarjali zadnje mesece, a so po besedah ministra to počeli "proč od oči javnosti", ker gre za posebej ranljivo skupino ljudi s težkimi duševnimi motnjami, v stiski so tudi zaposleni, ki z njimi delajo.
Minister poziva še k izrednemu strokovnemu nadzoru
"V celotni zgodbi izstopa dejstvo, da kljub velikemu pritisku javnosti in strahu zaposlenih ter pacientov psihiatrična klinika nikoli ni zahtevala od zdravniške zbornice izrednega strokovnega nadzora. To je edina oblika strokovnega nadzora, ki pa ga lahko zahteva le ustanova sama. Postavlja se vprašanje, ali je direktor opravil vse, kar bi bilo potrebno, da dokaže in pokaže, da je psihiatrična klinika upoštevala vse potrebne smernice in zaščitila človeško dostojanstvo ter pravice zaposlenih," je poudaril minister Bešič Loredan, ki od generalnega direktorja UPK-ja pričakuje, da zaprosi za zunanji strokovni nadzor.
Ob tem je pozval zdravniško zbornico, naj ustanovi mednarodno komisijo, ki bo proučila, ali se upoštevajo vse smernice o uporabi prisilnih ukrepov v psihiatriji. "Ne čutim nobene posebne odgovornosti, da bi zaradi tega odstopil, saj smo to obravnavali posebej skrbno na vseh direktoratih ministrstva. Ker je zadeva zdaj prešla meje diskretnosti, bo vse gradivo postalo javno, da bodo videli, kaj se zadnjega pol leta dogaja na področju duševnega zdravja," je dodal minister in poudaril, da se kdor koli, ki se glede dogajanja boji podati prijavo z imenom in priimkom, lahko pri njem osebno zglasi na ministrstvu.
Šabeder: Ministrstvo izvaja vse ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti
Direktor urada za nadzor, investicije in kakovost v zdravstvu Aleš Šabeder je poudaril, da na ministrstvu "ostro obsojajo vsako vrsto nasilja nad vsemi pacienti v zdravstvenih ustanovah, posebej pa nad tako ranljivimi skupinami, kot so psihiatrični bolniki". Ob tem je poudaril, da ministrstvo za zdravje izvaja vse ukrepe, ki so v njegovi pristojnosti. Kot je dejal, je bilo ministrstvo o domnevnih nepravilnostih na psihiatrični kliniki z anonimnim pismom obveščeno 15. septembra lani. Zdravstveni inšpektorat je nato s pregledom dokumentacije izvajanja posebnih varovalnih ukrepov ugotovil, da so bili postopki izvedeni v skladu z zakonom o duševnem zdravju.
Naslednje anonimno pismo so na ministrstvu prejeli 3. februarja letos, navedbe v njem pa so bile po besedah Šabedra zelo nedoločne in skope. Na začetku marca je direktorat za zdravstveno nego prejel prvo poročilo o ugotovitvah izrednega nadzora v dejavnosti zdravstvene nege v UPK-ju. V njem je zbornica zdravstvene in babiške nege navedla, da "utemeljeno dvomijo o ustrezni prepoznavi, poročanju in obravnavi nasilnih dogodkov v UPK-ju". Direktorat je še isti dan kliniko pozval k dodatnim pojasnilom, o vsem pa sta bila obveščena tudi ministrstvo za delo in institut zastopnika pravic oseb s težavami v osebnem zdravju.
Na podlagi vse pridobljene dokumentacije je bil na ministrstvu izveden sestanek, na katerem so potrdili sklep, da se zadeva preda uradu za nadzor, investicije in kakovost v zdravstvu, zdravstvenemu inšpektoratu ter policiji, je pojasnil Šabeder.
Zalar: Če bi se to res zgodilo, bi se osebno zelo potrudil, da bi to razčistil
"Nenavadno je to, da je takšna vsebina eskalirala ravno v tem obdobju, medtem ko smo že zdavnaj imeli 130. obletnico obstoja psihiatrije. V celotni zgodovini se en tak dogodek ni pojavil, pojavil se je zdaj, ne vem, ali je za vsem tem kaj tvornega in resnicoljubnega ozadja," je v odzivu na medijsko poročanje na novinarski konferenci dejal generalni direktor klinike Bojan Zalar.
"Nekako se do danes ne upoštevajo nikakršni argumenti, ki jih povemo," je dejal in dodal, da v državi ni institucije, ki bi imela več nadzorov kot UPK. "Niti ene bolj grobe hospitalizacije ne moremo izpeljati, če ne da soglasja sodišče. Tukaj samovolje skorajda ni. Na naši strani so vsi argumenti, argumenti na drugi strani pa so po našem pojmovanju na trhlih tleh," je dejal in dodal, da za obtožbami o nasilju ne stoji nikakršna statistika. "Za tem je metodologija, ki ima mračnjaško ozadje, ki ima inkvizicijsko poslanstvo in ki se ne ustavlja kljub racionalnim razlogom," je dejal.
"Če bi se to res zgodilo (nasilje nad pacienti, op. a.), bi se osebno zelo potrudil, da bi to razčistil. Mislim pa, da je tim dovolj kredibilen, da tudi sam sebe nadzoruje in da nima tako trenutnih vzgibov, impulzov po zadovoljitvi neke osebne motnje, ki bi se izkazovala v trpinčenju oseb, ki bi jim morali pomagali," je dodal.
Kot je poudaril, primerov, o katerih so poročali mediji, na kliniki niso mogli potrditi. "Govorili smo z vsemi vodji – nekateri so povedali, kdo naj bi o teh stvareh govoril. Tudi z njimi smo govorili in so to zanikali in izjavo tudi podpisali," je pojasnil generalni direktor. "Verjamem, da se zdi senzacionalna novica, ampak kar se tiče zaposlenih in pacientov, je cena visoka. Če bo treba, bomo pojasnjevali še naprej, tudi o posameznih primerih, ampak mislim, da je zdaj na vrsti policija," je še dejal Zalar. "Če nekoga na oddelku dušijo z blazino, ko je nemočen, je to kaznivo dejanje. Če tisti, ki to vidi, dejanja ne prijavi policiji, je soudeleženec kaznivega dejanja," je poudaril.
Ob 4900 sprejemih letno v povprečju okoli 150 poročil o nasilnih dogodkih
Kot je povedala strokovna direktorica klinike Blanka Kores Plesničar, je na UPK-ju, ki ima štiri centre, letno približno 4900 sprejemov pacientov, dnevno pa je opravljenih približno 200 različnih ambulantnih pregledov. "Glede očitkov o nasilju nad pacienti je treba povedati, da imamo redno beleženje vseh incidentov, ki se dogajajo na oddelkih. Sistem je dobro vpeljan in nekako opisuje tako incidente pri pacientih kot pri zaposlenih," je pojasnila. "V primeru neustreznih ravnanj izdamo opozorila, izdali smo tudi odpoved iz delovnega razmerja."
"Hospitalizacij proti volji je okoli od 10 do 15 odstotkov, vse morajo biti prijavljene sodišču. V določenem roku je pacient pregledan skupaj z odvetnikom pacienta in sodnim izvedencem psihiatrom," je dejala in poudarila, da takšen postopek poteka po zakonu o duševnem zdravju.
Po njenih navedbah je bilo v preteklih štirih letih v povprečju približno 150 nasilnih dogodkov oz. fizičnega nasilja proti osebju in pacientom letno. "V povprečno 110 primerih letno pa je bilo fizično nasilje usmerjeno neposredno v zaposlene v zdravstveni negi. Verbalnega nasilja je ob tem toliko, da ga ni mogoče beležiti," je pojasnila.
Zalar je ob tem dejal, da se ob tako številnih hospitalizacijah in obravnavah pogovarjamo o nekaj "nedorečenih primerih". "Za nas je vsak pomemben, da ne bo napake. Mi smo se zelo resno lotili tega, takoj ko smo izvedeli. Ampak povejte nam, koga naj primemo, če so okoliščine nedorečene. Kako naj ukrepamo? Uvajali smo sistemske ukrepe, čeprav nismo vedeli, kdo je žrtev in kdo storilec," je dodal.
Psihiatri poudarjajo, da na kliniki velja "ničelna toleranca do nasilja"
Na očitke so se na novinarski konferenci odzvali tudi nekateri zaposleni na kliniki, ki so poudarili, da obravnavajo najtežje duševne bolnike. Kot zatrjujejo, si ne predstavljajo, da bi na kliniki lahko prihajalo do sistematičnega nasilja in zlorab pacientov. "Želimo si, da se to dokončno razišče, ker vemo, da gre tudi družbena klima v smer, da se čedalje težje zaupa kakršnim koli institucijam," je dejal psihiater Jurij Bon.
Po njegovih besedah se na kliniki srečujejo z najtežjimi duševnimi bolniki, to so tisti, ki tudi najbolj trpijo, je dodal. Bon sicer poudarja, da je zakon o duševnem zdravju razširil krog ljudi, ki odloča o upravičenosti postopkov, če ti potekajo proti volji pacientov. Poleg osebnega zdravnika je predpisana pomoč policije, prav tako nad tovrstnimi postopki ves čas bedi sodišče oziroma sodna komisija, je dodal Bon.
"Pri nas velja ničelna toleranca do nasilja. Vsako zaznavo neprimernega vedenja ali pritožbo skrajno resno obravnavamo in izvedemo interni nadzor, zato do sistematičnega izvajanja nasilja nad komer koli ne more priti," je v imenu kolektiva psihiatrov UPK-ja dejal Damjan Perne.
"Naš cilj je to, da je pacient najkrajši mogoči čas oviran, da pridobimo sodelovanje in zaupanje in da ga čim manj časa oviramo. Nobena intervencija s prisilno hospitalizacijo sicer ni prijetna. V timu je zaposlenih skoraj 40 članov osebja, kjer bi se vedno nekdo oglasil, če bi se dogajale kakršne koli nepravilnosti ali kakršno koli agresivno vedenje proti pacientom," je na novinarski konferenci dejala vodja zdravstvene nege na sprejemnem oddelku Nataša Mikez, ki je poudarila tudi, da se osebje na kliniki redno izobražuje o vseh postopkih obravnave pacientov.
Medicinska sestra Aljoša Lipovec, ki je na kliniki zaposlena 23 let, pa je poudarila, da je njihovo delo zelo specifično. Velikokrat namreč delajo s pacienti, ki njihovo pomoč odklanjajo, prav tako je malo osebja, ki si želi opravljati tovrstno delo, zato so pri izbiri osebja zelo skrbni in natančni. Če na novo zaposleni ne dosegajo standardov klinike ali če sami ocenijo, da tega dela ne zmorejo, se odločijo tudi za to, da ob koncu poskusnega obdobja prekinejo sodelovanje, je dodala.
Zahteve po odgovornem ravnanju in natančni preiskavi
Odzvale so se tudi druge institucije, med drugim slovensko združenju za duševno zdravje Šent, ki zahteva, da se primeri domnevnih zlorab proučijo. K odgovornemu ravnanju je vse akterje pozvala tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije. Generalnega direktorja klinike so ob tem pozvali, naj pove, kaj je do zdaj storil za varnost pacientov. Če ni naredil dovolj, naj to javno prizna, so ga pozvali.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje