Predstavniki ministrstva za zdravje so na novinarski konferenci pojasnjevali učinke julija lani sprejetega zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema, po katerem so izvajalci zdravstvenih storitev v javni mreži dobili plačane vse opravljene zdravstvene storitve, tudi tiste nad rednim programom.

V preteklih dneh so se v medijih namreč pojavile kritike, da omenjeni ukrep, označen tudi kot "zdravstveni eksperiment", ni bil uspešen. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je poudaril, da zakona na ministrstvu niso nikoli opredeljevali tako. Z njim so, kot so dali vedeti ob nastopu vlade, želeli "stabilizirati sistem".

Skupno število čakajočih nad dopustno čakalno dobo se je sicer povečalo, kar na ministrstvu razlagajo s spremenjeno strukturo stopnje nujnosti izdanih napotnic. V primerjavi z obdobjem pred epidemijo covida-19 v zadnjih dveh letih namreč izdajo več napotnic s stopnjami nujnosti zelo hitro in hitro, kjer bi pacient do storitve skladno z zakonom moral priti najpozneje v sedmih oz. 21 dneh.

Direktor urada za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu na ministrstvu Aleš Šabeder je predstavil nekaj smernic na področju izdajanja napotnic. Med drugim je dejal, da je bilo leta 2018 izdanih približno 8000 napotnic s stopnjo nujnosti zelo hitro, letos pa naj bi jih bilo po napovedih 87.000. Podobno je tudi pri stopnji nujnosti hitro. V letu 2018 je bilo takih napotnic 147.000, letos naj bi jih bilo 301.000. Ob tem je še poudaril, da število izdanih napotnic ni enako številu čakajočih pacientov.

Alenka Kolar z direktorata za digitalizacijo v zdravstvu je ob tem še poudarila, da je v sistemu zelo veliko "plavajočih" napotnic, torej takih, ki jih pacient v zakonsko določnem roku ne uveljavi pri izvajalcu. Takih naj bi bilo več kot tri milijone.

Minister lani izrazil pričakovanje, da se bodo vrste skrajšale

Po opravljenih analizah na ministrstvu ocenjujejo, "da je interventni zakon na svoj način zgodba o uspehu". "Zato ker smo denar vložili v storitve, v dostopnost, v življenje pacientov in nikoli ni bilo rečeno s strani ministrstva, da bomo na ta račun drastično skrajšali čakalne dobe," je dejal Bešič Loredan. V pogovoru za STA je lani, tik preden so predlog zakona vložili v parlamentarni postopek, sicer izrazil pričakovanje, da se bodo na podlagi zakona čakalne vrste v letu dni skrajšale za polovico.

V odgovoru na vprašanje, kdaj je prišlo do zasuka v razmišljanju, je Bešič Loredan pojasnil, da so lani računali na to, da bo priliv novoizdanih napotnic podoben tistemu iz leta 2019, torej še pred epidemijo covida-19. Če bi bil, bi se čakalne vrste skrajšale, je prepričan minister.

Brez interventnega zakona bi sistem "podivjal"

Če zakona ne bi sprejeli, bi zdravstveni sistem po oceni ministrstva in vlade "v celoti podivjal, čakalne dobe bi se močno podaljšale in dostopnost do zdravstvenih storitev bi bila še bistveno manjša, kot je bila pred covidom", je dejal minister.

Ob tem so se pokazale tudi nekatere anomalije. Kot je ugotavljal minister, so se številni v sistemu "znašli" in svoje delovanje "razumeli daleč proč od pacienta".

Vlada je tako pretekli petek sprejela in v parlamentarni postopek poslala predlog novele zakona, s katero bi bilo še vedno omogočeno plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji, vendar le za izbrane storitve. Omenjene storitve bo na podlagi podatkov Nacionalnega inštituta za javno zdravje na predlog nabora zdravstvenih storitev, ki ga bo pripravil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, določila vlada.

Bešič Loredan: Interventni zakon za skrajševanje čakalnih dob je na svoj način zgodba o uspehu

Strukturnih sprememb Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) ministrstvo ne bi več vpeljevalo s posebnim zakonom, predlog katerega je bil do nedavnega v javni razpravi. Spremembe v ZZZS-ju bi po novem namreč vpeljevali z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, je napovedal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan.

Predlog zakona o ZZZS-ju, ki so ga pripravili na ministrstvu za zdravje, je bil eden od prvih zakonov v sklopu načrtovane zdravstvene reforme. V enomesečno javno razpravo ga je ministrstvo poslalo na začetku aprila.

Po predlogu bi zavod ostal edini nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja, med drugim pa bi uvedli dvotirno vodenje s tričlansko upravo, sestavljeno iz predsednika uprave in dveh izvršnih direktorjev za posamezna področja, ter enajstčlanske skupščine.

Obetale so se tudi spremembe pri sestavi skupščine, do česar so bili med drugim kritični predstavniki delodajalcev, ki bi se jim zmanjšalo število mest v novi skupščini. Do predloga je bila ostra tudi skupščina ZZZS-ja, tudi do instituta soglasja vlade k splošnim aktom zavoda. Ocenili so namreč, da bo to zmanjšalo avtonomijo zavoda.

Kot kaže, je ministrstvo zdaj upoštevalo pomislek, zakaj da je potreben samostojen zakon, ko pa bi predlagane spremembe lahko obravnavali z novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Minister Bešič Loredan je namreč na današnji novinarski konferenci napovedal, da bodo na osnovi javne razprave v parlamentarni postopek "v najkrajšem času" vložili predlog novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, s katerim bi "vpeljali strukturne spremembe v delovanju zavoda za zdravstveno zavarovanje".