Javno razpravo je organizirala delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, ki je začela delati januarja. V letu dni naj bi pripravili program razvoja vzgoje in izobraževanja, akcijskemu načrtu pa bo za nekatere dogovorjene rešitve, denimo spremembo predmetnika, sledila tudi sprememba zakonodaje, je predstavil vodja skupine Janez Vogrinc, sicer dekan ljubljanske Pedagoške fakultete.

Obenem potekajo še drugi procesi, med njimi kurikularna reforma, prav tako pa se je končala javna razprava o spremembi zakona o osnovni šoli, ki denimo že uvaja prvi tuji jezik v prvi in drugi tuji jezik v 7. razred, je pojasnil Vogrinc.

Vodja delovne skupine za pripravo strategije jezikovnega izobraževanja do leta 2030 pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Karmen Pižorn je glede učenja tujih jezikov poudarila, da ima večjezičnost pozitivne učinke na kognitivnem področju, denimo mentalni fleksibilnosti, ter na družbenokulturnem področju. Poudarila je, da je jezikovna učljivost pri otrocih velika, da pa je pomembno, da poučevanje tujih jezikov ne temelji na slovnici.

Opozorila o pomanjkanju športnih vsebin in digitalnih kompetenc

Gregor Starc z ljubljanske fakultete za šport pa je poudaril, da imajo otroci danes bistveno manj gibanja, saj se je njihov življenjski slog doma tako zelo spremenil, da nimajo več možnosti razviti bioloških kapacitet, ker se ne gibajo dovolj. Obveznih športnih vsebin je tako po njegovem prepričanju še posebej v zadnjih razredih osnovne šole premalo. Dodatna ura bi po njegovih besedah omogočila tudi, da bi športne aktivnosti v večji meri izvajali zunaj.

Sorodna novica Vogrinc: Pri določenih skupinah učencev manjkajo delovne navade

Jože Rugelj z ljubljanske pedagoške fakultete pa je poudaril pomen digitalne pismenosti. Izrazil je razočaranje, ker se po dosedanjem predlogu zakonskih sprememb brišejo neobvezni izbirni predmeti, obvezni izbirni predmet računalništva, ki je zastarel, pa se ne prenavlja. Po njegovi oceni je nesprejemljivo, da se digitalne kompetence postavijo v skupne cilje in razpršijo v druge predmete.

Digitalne kompetence po njegovih besedah niso samo množica veščin, ki se jih da mimogrede naučiti, za smiselno uporabo digitalnih tehnologij je potrebno ustrezno znanje z različnih področij računalništva. Pri nas pa je mogoče, da nekdo konča osnovnošolsko izobraževanje, ne da bi dobil znanje s področja digitalne pismenosti, je dejal Rugelj.