Vlada je potrdila posodobljeno različico dokumenta, ki ga je vlada Marjana Šarca pripravila februarja 2020. Minister za okolje, energijo in podnebje Bojan Kumer je predstavil ključne razlike med prvo iz trenutno različico NEPN-ja.

V prvi različici so bili zastavljeni cilji do leta 2030 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije, zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, povečanje energetske varnosti, boljša povezljivost in vlaganje v raziskave in razvoj. Novejša različica predvideva med 30- in 35-odstotni delež obnovljivih virov energije pri končni rabi energije.

Promet, ki je v Sloveniji eden največjih porabnikov energije in eden največjih emitentov toplogrednih plinov, naj bi po prvotnem scenariju delež toplogrednih plinov povečal za 12 odstotkov, po posodobljeni različici pa za tri odstotke.

Prav tako danes potrjeni predlog posodobljenega NEPN-ja predvideva večje zmanjšanje izpustov v industriji. Potem ko je v aktualnem načrtu predvideno 43-odstotno krčenje, se z osnutkom upa na 55-odstotno krčenje. V energetiki se načrtuje zmanjšanje za 48 odstotkov (prej 34 odstotkov).

"Kar se tiče povezljivosti, je Slovenija zgledna članica, nadpovprečna, povezljiva s sosednjimi energetskimi sistemi," je nadaljeval Kumer in dodal, da je dokaz za to tudi pretekla zima, ko smo lahko v nekaterih trenutkih vso energijo uvozili in s tem zagotovili energetsko varnost.

Minister se je dotaknil še raziskav in razvoja. Kot je dejal, se predvideva povečanje sredstev, bo pa treba poiskati še rešitve, ki bodo zadovoljile vse deležnike.

Na novinarsko vprašanje, kdaj bi lahko prišli do ogljične nevtralnosti, je spomnil, da ima država iz časa prejšnje vlade sprejeto dolgoročno podnebno strategijo, po kateri je časovnica za to postavljena pri letu 2050. Temu morajo slediti tudi preostali strateški dokumenti, je dodal.

NEPN je treba med drugim posodobiti zaradi odločitve o izstopu iz premoga do najpozneje leta 2033, zvišanj podnebnih in energetskih ciljev do 2030 na ravni EU-ja ter potrebe po pospešeni izvedbi zelenega prehoda.

Predlog posodobitve so na ministrstvu pripravili po drugem krogu javnega posvetovanja, ki je potekalo aprila letos in v okviru katerega so med drugim pripravili javno predstavitev izhodišč in več tematskih strokovnih posvetov.

Mladi za podnebno pravičnost kritični do predlagane posodobitve NEPN-ja

Kot je na novinarski konferenci po dogodku, ki je sovpadal z vladno obravnavo drugega predloga posodobitve nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, dejala članica Mladih za podnebno pravičnost Sara Štiglic, trenutno besedilo osnutka ne sledi zavezujočim ciljem pariškega podnebnega sporazuma in ugotovitvam znanstvenikov, prav tako ne upošteva resnosti okoljske krize.

"Cilj NEPN-ja mora biti njegova učinkovitost pri izvrševanju in implementaciji zastavljenega v politike. Pozivamo k dopolnitvi in spremembam načrta na način, da se upoštevajo strokovna mnenja, okoljske organizacije in širša javnost," je poudarila.

"Dokument naj v skladu z znanstvenimi dognanji in pariškim sporazumom predvidi zmanjšanje izpustov za vsaj 65 odstotkov do leta 2030 glede na leto 2005. Dokument naj spodbuja prekinitev neskončne rasti porabe in proizvodnje, onemogoči prepuščanje zelenega prehoda v roke kapitala, postavi naj konkretnejše cilje za varčevanje z energijo, okrepi moč javnih akterjev ter se osredini na resnično blaginjo ljudi in narave," je pozvala.

V dokument bi morali po mnenju Mladih za podnebno pravičnost dodati poglavje, posvečeno obnovi in ohranjanju biodiverzitete, kar da je ključen dejavnik blaženja podnebnih sprememb. "Poglavje naj ima jasne in konkretne cilje obnove narave v Sloveniji s poudarkom na ekosistemih, ki imajo ključno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb," so pozvali.

Na očitke, da bi lahko pripombe posredovali v okviru javne razprave ob obravnavi NEPN-ja, je Štiglic odgovorila, da zavračajo takšno obliko javnih posvetovanj, "ki služijo sama sebi in pristojnim omogočajo izkazovanje zgolj simboličnega sodelovanja z javnostjo". "Proces vključevanja dejansko ni vključujoč, saj gospodarski in energetski interesi vselej prevladajo nad stališči civilne družbe," je prepričana.

Na dogodku, na katerem so se Mladim za podnebno pravičnost pridružili tudi predstavniki nekaterih drugih sorodnih organizacij in v okviru katerega so s postavitvijo sedišč zaprli Gregorčičevo ulico pred poslopjem vlade, so med drugim tudi predstavili konkretne primere po njihovih besedah uničujočih praks. Pozvali so, naj stroške prehoda na obnovljive vire energije plačajo onesnaževalci. Napovedali so, da bodo svoja prizadevanja stopnjevali.

150 milijonov za pospeševanje uvajanja obnovljivih virov energije

Vlada je sicer izdala tudi uredbo o pospeševanju uvajanja obnovljivih virov energije, shranjevanja energije in proizvodnjo toplote iz obnovljivih virov. Kot je pojasnil minister Kumer, bo na voljo 150 milijonov evrov.

Upravičenci bodo pravne osebe, zadruge, fizične osebe, ki opravljajo pridobitno dejavnost, in samoupravne lokalne skupnosti. Javni poziv bo odprt septembra, izvajal ga bo center podpore pri Borzenu.

Ministrstvo bo na ta način pospeševalo proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn in geotermalne energije. Spodbujati namerava tudi male hidroelektrarne do proizvodne moči 1 MW oziroma največ 6 MW, če bo naprava v stoodstotni lasti malih ali srednjih podjetij ali skupnosti s področja OVE, ki so pravna oseba. Kumer je napovedal tudi spodbujanje pridobivanja energije s pomočjo vetrnih elektrarn s proizvodno močjo do 1 MW. Če je proizvodna naprava v lasti mikro ali majhnih podjetij ali v lasti skupnostni, pa do moči 18 MW.

Sredstva bodo namenjena tudi proizvodnji elektrike in toplote iz biomase, geotermalne energije, bioplina, deponijskega plina in plina, proizvedenega z napravami za čiščenje odplak. Vključeno je tudi shranjevanje elektrike in toplote.

Kot je dejal Kumer, je Evropska komisija z začasnim okvirom za reševanje energetske krize v odzivu ruske agresije na Ukrajino dovolila državam članicam, da pripravijo ukrepe. MOPE je bil tri mesece v intenzivnem dialogu s komisijo, Slovenija pa je kot ena prvih držav članic dobila zeleno luč za izvajanje ukrepov.