Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se je za poseg v zakon o delovnih razmerjih odločilo, ker mora Slovenija v nacionalni pravni red prenesti dve evropski direktivi, hkrati pa je želelo vanj vnesti še druge spremembe. Prvi osnutek novele je bil pripravljen konec lanskega leta, pogajanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pa so se začela decembra. Glede na objavljeni dokument se je minister za delo Luka Mesec odpovedal sprva predvideni obvezni božičnici in dodatku za sobotno delo.

Na strani e-uprave objavljeni osnutek v sklopu prve direktive spodbuja predvidljivejše zaposlitve. Ob tem delavcu, denimo, omogoča, da po šestih mesecih zaposlitve zahteva zaposlitev za nedoločen namesto določen čas ali zaposlitev s polnim namesto krajšim delovnim časom.

Zavrnitev dela na domu bo moral delodajalec utemeljiti

V sklopu druge direktive medtem spodbuja usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Veljavno ureditev instituta dela na domu dopolnjuje tako, da ga bo mogoče odrediti z aneksom k pogodbi o zaposlitvi (zdaj je treba skleniti novo pogodbo). Delodajalec pa se bo moral, če bo delavec zaradi potreb usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja zahteval delo na domu, odzvati in podati razloge za morebitno zavrnitev.

Pravica do odklopa

Osnutek v tem delu prinaša tudi pravico do odklopa, saj "nove informacijske in komunikacijske tehnologije omogočajo nenehno dostopnost delavca, kar povzroča intenzifikacijo dela" ter "zameglitev meje med službenim in zasebnim časom". Glede na zapisano, bi bil delodajalec po novem delavcu dolžan zagotoviti, da v času izrabe pravice do počitka oz. upravičene odsotnosti ni na razpolago. Skladno z drugo direktivo se predpisuje tudi petdnevni oskrbovalski dopust za nego družinskega člana ali osebe v skupnem gospodinjstvu, ki pa bo v nasprotju s prvotnimi načrti neplačan.

Dopust za žrtve nasilja v družini

V drugem delu prenove zakona izstopajo rešitve, s katerimi se obravnavajo žrtve nasilja v družini, ki naj bi jih bilo vse več. Na novo je predvideno, da lahko delavec, ki je žrtev takšnega nasilja, predlaga zaposlitev za krajši delovni čas, v primeru urejanja zaščite, pravnih in drugih postopkov na institucijah ter odpravljanja posledic nasilja v družini pa je upravičen do desetih dodatnih dni plačane odsotnosti, pri čemer mora delodajalcu predložiti ustrezno potrdilo pristojnega centra za socialno delo. Delodajalec naj takemu delavcu ne bi smel odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

30-urni delovni čas

Tudi v novem osnutku kljub javnemu nasprotovanju nekaterih predstavnikov delodajalcev ostaja možnost 30-urnega polnega delovnega časa, k uvedbi katere se je koalicija zavezala v koalicijski pogodbi. Subvencioniranje podjetij, ki bi se odločila za to, ni predvideno. Zdaj je minimum za polni delovni čas določen pri 36 urah.

Omejevanje agencijskega dela

Spremembe so še vedno predvidene tudi pri agencijskem delu, s čimer se "zasleduje temeljna funkcija agencijskega dela, ki je zagotavljanje delovne sile za primere začasno in občasno povečane potrebe po delu". Ministrstvo želi uvesti dodatno omejitev števila agencijskih delavcev v podjetjih na 15 odstotkov (zdaj 25 odstotkov, pri čemer to velja le za velike delodajalce). Načrtuje se še, da bi agencijski delavci na čakanju, ki zdaj prejmejo 70 odstotkov minimalne plače, po novem prejeli 80 odstotkov plače iz preteklega meseca.

Dodaja se nov člen o subsidiarni odgovornosti, skladno s katerim je za izplačilo plač delavcev podizvajalcev, če jih ti ne poravnajo, odgovoren delodajalec, ki je podizvajalca najel, in sicer ne le v primeru čezmejnega izvajanja storitev, kot velja trenutno, temveč vseh.

Težje odpuščanje iz krivdnega razloga

Osnutek tudi zaostruje postopek redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, za kar se je že v času prejšnje vlade zavzel Sindikat policistov Slovenije. V DZ-ju je poskušal s svojim predlogom novele, a neuspešno.

Hkrati prinaša dodatno zaščito delavskih predstavnikov. Če bi sindikalni zaupnik v sodnem postopku uveljavljal nezakonitost odpovedi, bi se zadržanje odpovedi podaljšalo do odločitve v sporu na prvi stopnji. V času, ko bi mu delodajalec prepovedoval opravljanje dela, pa bi bil upravičen do zvišanja nadomestila plače.

Med drugim so predvideni še 48-urni tedenski počitek enkrat mesečno, v povezavi s katerim je bilo prav tako že zaznati uradne pomisleke delodajalcev, možnost izredne odpovedi delavca zaradi neizplačila nadomestila plače, nadgradnja pravil glede posredovanja pisnega obračuna plače ter uporaba zastaralnega roka petih let za denarne terjatve iz delovnega razmerja.

Pogajalska skupina socialnih partnerjev bi morala pretekli četrtek izvesti še en krog pogajanj o osnutku, a je ministrstvo srečanje odpovedalo. Komentarje v javni obravnavi je mogoče oddati do 10. julija, spremembe naj bi bile kmalu tudi na vladi. Sloveniji se namreč zelo mudi, če se želi izogniti plačilu kazni zaradi neuvedbe evropske zakonodaje, sporoča ministrstvo.

Osnutek ni bil usklajen na ESS-ju, delodajalci ogorčeni

Predstavniki reprezentativnih delodajalskih organizacij so prepričani, da je odločitev ministrstva za delo nesprejemljiva, neobičajna in pomeni novo kršenje pravil Ekonomsko-socialnega sveta (ESS).

Opozorili so, da pogajalska skupina, imenovana na podlagi sklepa ESS-ja, uradno ni končala pogajanj. Ministrstvo za delo kot varuh socialnega dialoga po njihovih navedbah tako vnovič krši temeljna pravila delovanja ESS-ja, pa tudi dogovor o načelih dela pogajalske skupine ESS-ja.

"Delodajalska stran je bila v teh pogajanjih v izrazito neenakopravnem položaju in izigrana, saj so bila ministrova zagotovila in dogovori o pogajanjih dokončno prekršeni. Zato ostro nasprotujemo takšnemu ravnanju, ki onemogoča socialni dialog, iskanje kompromisov in doseganje čim širšega konsenza o predlaganih zakonodajnih rešitvah," so zapisali v sporočilu za javnost.

Sorodna novica Delodajalci bodo v petek bojkotirali zasedanje socialnih partnerjev, ker ne bo premierja Goloba

Dotaknili so se tudi kritik, da so nepričakovano obstruirali sejo ESS-ja, napovedano za pretekli petek, na kateri bi lahko obravnavali tudi osnutek novele zakona o delovnih razmerjih. Prepričani so, da so zavajajoče. Spomnili so, da so na zadnji seji opozorili na (ne)prisotnost članov in namestnikov predstavnikov vlade ter obravnavanje in sprejemanje zakonodajnih predlogov na vladi in v DZ-ju povsem mimo ESS-ja, zato so pričakovali, da se bo petkove seje udeležil tudi premier Robert Golob. "Pri tem smo dopustili, da predsednik vlade sam predlaga termin naslednje seje. Do danes datuma še nimamo," so dodali.

Nezadovoljstvo tudi pri dolgotrajni oskrbi

Sorodna novica Financiranje dolgotrajne oskrbe bo razpršeno med delavce, delodajalce, upokojence in proračun

Ob vlado so se obregnili tudi zaradi ravnanja v primeru predloga zakona o dolgotrajni oskrbi; v DZ ga je namreč predložila po nujnem postopku, brez obravnave na ESS-ju in brez uradnega konca pogajanj v okviru posebne skupine znotraj ESS-ja.

"To ni socialni dialog. ESS na način, kakršnemu smo priča v zadnjih tednih in mesecih, ne more delovati in takega načina dela delodajalske organizacije ne sprejemamo," so sklenili.

Nezadovoljstvo je čutiti tudi na strani sindikatov. V sindikalnih centralah, vključenih v ESS, so za sredo napovedali novinarsko konferenco, na kateri bodo predstavili "pričakovanja glede nadaljevanja socialnega dialoga in zakonodajnih predlogov ob prekinjenem delu ESS-ja".