Družba v Sloveniji je vse bolj dolgoživa, zato so spremembe na področju dolgotrajne oskrbe nujne, če želimo upoštevati potrebe državljanov in skleniti nov družbeni dogovor, je prepričan minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac. Trenutna ureditev ne ustreza potrebam aktualnega stanja. "Premalo je postelj v domovih za starejše, premalo je sredstev za pomoč in pomoč na domu, manjka kadra, zato je potreba po takojšnji sistemski in dolgoročni ureditvi še toliko bolj nujna," je poudaril.

Sorodna novica Največ kritik zakona o dolgotrajni oskrbi leti na financiranje in na obremenitev CSD-jev

Maljevac je poudaril, da je bil v središču priprave zakona uporabnik. Izhodišče pri pisanju zakona je bilo, da bo dostop do storitev dolgotrajne oskrbe preprost in na voljo vsakomur, ne glede na to, od kod prihaja in koliko si lahko v življenju privošči. Zakon širi nabor storitev in njihovo dostopnost, hkrati pa se osredinja na čim daljše prebivanje starostnika v domačem okolju.

Zakon predvideva naslednje pravice: status oskrbovanca družinskega člana, dolgotrajna oskrba na domu, dolgotrajna oskrba v instituciji in denarni prejemek. Med dodatnima storitvama, ki jih predvideva zakon, sta še storitev e-oskrbe in ohranjanje samostojnosti.

Vstopna točka za dolgotrajno oskrbo

Predlog zakona pristojnost vstopnih točk prenaša na centre za socialno delo. Kot je pojasnil minister, v trenutnem stanju prihaja do neenotnega podeljevanja pravic, storitve so razpršene, ljudje pa ne poznajo vseh storitev, ki so jim na voljo. Po mnenju strokovnjakov in glede na rezultate izvedenih pilotnih projektov je po mnenju ministrstva prenos vstopnih točk na CSD-je najboljša rešitev. "Na tej točki bodo vsi dobili informacije na enem mestu. Na tej točki bo oseba dobila svetovanje, izdelavo osebnega načrta, uveljavljanje pravic, vodenje postopka in podporo."

Družinski pomočnik postaja oskrbovalec družinskega člana

"Družinski pomočnik" bo po novem zakonu "oskrbovalec družinskega člana", ki bo prejemal 1,2-kratnik minimalne plače. Med njegovimi pravicami bo tudi 21 dni odsotnosti, v tem času pa bo lahko za oskrbovanca zagotovil nadomestno oskrbo. Imel bo tudi možnost, da pomaga dvema osebama hkrati, kar pomeni tudi 50 odstotkov višji dohodek.

Oskrba na domu

Druga pravica, ki jo prinaša nov predlog zakona, je oskrba na domu, do katere naj bi imeli vsi enako možnost, financirala pa naj bi se s pomočjo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. Oskrbo na domu bo mogoče izkoristiti od 20 do 110 ur na mesec, odvisno od potreb uporabnika. Upravičenost do oskrbe na domu pa se bo ugotavljala na vstopni točki, torej na centrih za socialno delo. "Oskrba na domu zajema pomoč pri osnovnih in podpornih dnevnih opravilih, pri zdravstveni negi in storitvah za ohranjanje samostojnosti." Maljevac je ob tem dodal, da pomoč na domu za tiste, ki ne bodo dosegali praga dolgotrajne oskrbe, še vedno ostaja.

Institucionalna dolgotrajna oskrba

Oskrbo v domovih za starejše uporabnik plačuje iz lastnega žepa, s pomočjo svojcev ali pristojne občine. Z novim zakonom naj bi se to spremenilo, težave uporabnikov, ki potrebujejo zahtevno zdravstveno oskrbo, pa naj bi bile manjše. "Usmeritev zakona je odložiti odhod v institucijo oziroma omogočiti posamezniku, da živi v tistem okolju, kjer želi. Če se odloči za institucijo, mu mora biti ta tudi na voljo," je dodal Maljevac.

"Oskrbo, ki jo trenutno osebe dobivajo v institucionalnem varstvu, jo bodo odslej lahko dobivali na domu. Storitev bo na neki način izenačena, torej ali v instituciji ali doma."

Denarni prejemek in postavitev osebnega načrta

Zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo se preoblikuje v denarni prejemek. Prej je bil dodatek razpršen po različnih zakonih, zdaj pa se ureja pod novim zakonom. Trenutno je namreč ta ureditev dokaj razpršena po različnih zakonih, dodatek pa je izplačan v različnih višinah, medtem ko bi s spremembo to ureditev poenotili. "DPP upravičenci izgubijo z vstopom v dolgotrajno oskrbo, kjer se za posameznika naredi osebni načrt in nato prejme storitve, ki so zanj najprimernejše."

Kot je dodatno pojasnil Maljevac, bo posameznik na vstopni točki (centru za socialno delo) ocenjen s pomočjo orodij, ki so bila testirana v pilotnih projektih. Na tej podlagi bo prejel število ur oskrbe, ki mu pripadajo, nato se bo iz nabora storitev zanj pripravil osebni načrt. "Kar osebi glede na razmere, v katerih živi, najbolj pomaga." Maljevac meni, da je to zelo velik napredek pri zagotavljanju dolgotrajne oskrbe, saj posamezniki ne bodo več prisiljeni v izbiro med posameznimi možnostmi, temveč bodo imeli možnost kombinacije pravic.

E-oskrba

Nadalje se uvaja storitev e-oskrbe, ki temelji na pametni tehnologiji oziroma povezavi s klicnim centrom ali mobilnim telefonom neuradnega oskrbovalca. Ta storitev deloma rešuje kadrovske težave, daje pa predvsem večji občutek varnosti uporabnikov, je navedel Maljevac.

Pravica, ki je po njegovih besedah prav tako nujna, so storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti. Pri tem je navedel storitve, ki jih izvajajo fizioterapevti, delovni terapevti, socialni delavci in kineziologi.

Financiranje razpršeno med delavce, delodajalce, upokojence in proračun

V zakon je vključeno financiranje in na ta način "dejansko naredili zakon izvedljiv", je dejal Maljevac. Tako prinaša 190 milijonov evrov financiranja na leto iz državnega proračuna ter v obliki prispevne stopnje v višini enega odstotka za delavce, delodajalce in upokojence. Financiranje naj bi se začelo z januarjem 2025. "Tisti, ki imamo večje plače, bomo prispevali več kot tisti s povprečno ali minimalno plačo." Na samozaposlene, ki so zaposleni in delodajalci hkrati, pa bosta padla dva odstotka.

Maljevac je še pojasnil, da bo časovnica uveljavljanja spremembe postopna in ne posega v trenutne pravice. Če bo zakon potrjen v državnem zboru, bo začel veljati 1. januarja 2024, hkrati se bo začela izvajati pravica oskrbovalca družinskega člana. 1. januarja 2025 bo vzpostavljena vstopna točka, 1. julija istega leta dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba, 1. decembra 2025 pa dolgotrajna oskrba v institucijah in denarni prejemek.

Vlada je obravnavo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi začela na četrtkovi seji, v ponedeljek pa je predlog potrdila. Ta naj bi odpravil pomanjkljivosti obstoječega zakona. Prenovljeni zakon naj bi se začel izvajati 1. januarja 2024. Tako bo izpolnjena zaveza, ki jo je vlada dala ob novembrskem referendumu o dolgotrajni oskrbi, s katerim se je izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi, sprejetega decembra 2021, pomaknilo s 1. januarja 2023 za eno leto naprej.