Vlada je v ponedeljek potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki je po besedah ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca največji korak na tem področju v zadnjih 30 letih. Predlog je iz vrst opozicije in dela strokovne javnosti deležen tudi kritik.

Darinka Klemenc iz društva Srebrna nit meni, da je nov zakon nujno potreben, sprašuje pa se, ali so vse določbe, ki jih predvideva, uresničljive. Srebrna nit je sodelovala pri pripravi zakona, in kot ugotavlja Klemenc, je bila upoštevana skoraj polovica njihovih predlogov. Težavo pa vidi predvsem pri vstopnih točkah na Centrih za socialno delo, na katerih bi bil posameznik deležen ocene, koliko oskrbe potrebuje. Srebrna nit je sicer za vstopne točke predlagala domove starejših občanov ali pa patronažne službe. "Zakon se dotika pretežno starejše populacije, ki je bolna, zato je samo socialna oskrba nezadostna," je za MMC dejala Klemenc. CSD-ji nimajo zdravstvenega kadra, ki ga že tako primanjkuje, prav "integriran" pristop k dolgotrajni oskrbi, ki vključuje tako zdravstveno kot socialno oskrbo, pa je po njenem mnenju ključnega pomena.

Huda težava, ki je zakon sicer ne more urejati, bo pa povzročala velike težave pri njegovem izvajanju, je kadrovski primanjkljaj. "Ves čas smo opozarjali, da ljudi ni. Povsod po Evropi primanjkuje negovalcev, oskrbovalcev in medicinskih sester," opozarja Klemenc.

V Srebrni niti pozdravljajo, da predlog zakona predvideva tudi financiranje dolgotrajne oskrbe, kar so v prejšnjem zakonu pogrešali. Strinjajo se tudi s premiso zakona, ki bi starejše čim dlje zadržal doma, ustrezno se ureja tudi status družinskih članov, ki bodo prevzeli vlogo oskrbovalcev.

Sorodna novica Financiranje dolgotrajne oskrbe bo razpršeno med delavce, delodajalce, upokojence in proračun

"V NSi-ju smo kritični do izjemno nesolidarnega predloga zakona"

"Ministrstvo za solidarno prihodnost je predstavilo zelo nesolidaren predlog zakona o dolgotrajni oskrbi," je v izjavi za javnost, ki je bila namenjena odzivu na predstavitev zakona, dejal vodja poslanske skupine NSi-ja in nekdanji minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj. Zakon bo po mnenju poslanske skupine obremenil številne družbene skupine. "Prizadeti bodo vsi, ki delajo. Delodajalci, zaposleni, še posebej pa samostojni podjetniki in kmetje, ki bodo imeli višji prispevek. Na drugi strani pa bodo prizadeti tudi domovi za starejše in starejši, ki v domovih živijo", ter tudi njihovi svojci in občine, je prepričan Cigler Kralj. Kljub vsem prispevkom, dodatnim zavarovanjem in proračunskim virom pa je od leta 2032 predvidena še uvedba 10-odstotnega samoprispevka vseh, ki uporabljajo dolgotrajno oskrbo, je poudaril.

Če je Slovenija doslej glede na ugotovitve OECD-ja veljala za eno od držav z višjimi obremenitvami dela, bo po uvedbi tega zakona obveljala za državo z najvišjo obremenitvijo dela, je prepričan Cigler Kralj. Zasnova predloga zakona, ki ga je potrdila ta vlada, se je razvijala popolnoma drugače od zasnove, ki jo je pripravila prejšnja vlada, ki se je namesto na proračun, delodajalce, delavce in starejše pri financiranju dolgotrajne oskrbe naslonila na demografski sklad.

Cigler Kralj je bil kritičen tudi do t. i. vstopnih točk oziroma ocenjevalnih komisij. Po njegovem mnenju bi te morale biti postavljene pri plačniku storitev, torej na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer bi delovale multidisciplinarne komisije. "CSD-ji so birokratsko preobremenjeni in nimajo kadrov iz medicinske stroke," je poudaril in dodal, da se je v svojem mandatu na ministrstvu za delo trudil z njihovo razbremenitvijo, trenutni predlog zakona o dolgotrajni oskrbi pa gre ravno v nasprotno smer. Cigler Kralj zato od ministrstva za delo pričakuje, da se bo zavzelo za CSD-je, ki so pod njihovo pristojnostjo.

Cigler Kralj je ob tem še dodal, da predlog zakona zanika možnost dolgotrajne oskrbe na kmetijah. "Na eni strani kmete obremenjuje enkrat več kot druge, na drugi strani pa jim odvzema možnost oskrbe na kmetiji. To bi sicer lahko predstavljalo dodaten in stabilen vir prihodka številnim kmetijam, ki bi s tem rešile izziv preživetja čez zimo."

Opozoril je še, da z julijem ne bo več veljal interventni zakon, sprejet konec lanskega leta. Ta je zamrznil oskrbnine v domovih za starejše, hkrati pa je domovom pomagal pri financiranju stroškov dela, energije, hrane itd. Domovi bodo tako z julijem primorani dvigniti oskrbnine, predlog zakona pa predvideva omejitev možnega dviga oskrbnin, kar bo vodilo do njihovega izčrpavanja, je poudaril Cigler Kralj.

SDS ne bo podprl vladnega predloga, ki uvaja nov obvezni davek

Iz SDS-a so sporočili, da ne bodo podprli nobenega predloga, ki v časih draginje uvaja nov obvezni davek oziroma prispevek. Zakon, ki ga je sprejela prejšnja vlada, velja, zato bi od Golobove vlade pričakovali, da bi zakon izvajala. "V letu dni je ta vlada delavcem že znižala neto plače, zvišala davke, upokojence prikrajšala za izredno uskladitev pokojnin, dodatno obremenila samozaposlene, z novimi ukrepi pa poskuša otežiti delo kmetom. Nov obvezni prispevek se že uvaja na področju zdravstva in zdaj tudi za področje dolgotrajne oskrbe," so zapisali.

V Svobodi menijo, da zakon predvideva nov socialni steber

Po besedah poslanke Gibanja Svoboda Sandre Gazinkovski predlog zakona postavlja uporabnika na prvo mesto, hkrati pa določa vire financiranja dolgotrajne oskrbe, česar obstoječi zakon ne vsebuje.

Gazinkovski je izjavi za medije spomnila na zakon iz časa prejšnje vlade, ki ne predvideva virov financiranja dolgotrajne oskrbe, kar je po njenih besedah slabo. Vladni predlog pa te vire določa. Glede očitkov, da bo zakon s predvidenim dvigom prispevne stopnje dodatno obremenil delo, pa odgovarja, da "moramo prejeti družbeni konsenz, da je treba narediti neki nov socialni steber in da moramo vsi prispevati v ta socialni steber". Ob tem je opozorila, da javne finance niso "vreča brez dna", zato je nujno, da tudi "državljani pomagamo javnim financam".

V Svobodi podpirajo tudi predlog vlade, da se zakon obravnava po nujnem postopku, saj se "1. januar 2024 nezadržno bliža". Pripombe, ki imajo na predlog nekateri deležniki, pa lahko še upoštevajo v zakonodajnem postopku.

Jani Prednik (SD): Ne bi si upal trditi, da je zakon popolnoma usklajen

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v ponedeljek potrdila vlada, so v koaliciji precej dolgo usklajevali, a vodja poslanske skupine SD Jani Prednik si ne bi upal trditi, da je popolnoma usklajen. Ob tem pričakuje, da bo po opravljeni široki in temeljiti razpravi "zakon tak, kot si bomo vsi želeli".

V postopku priprave predloga so bili po Prednikovih besedah izraženi določeni dvomi, vendar pa ga je vlada sprejela in poslala v DZ. "Zakon se v državnem zboru vedno lahko spreminja, opravljena bo tudi razprava in potem bomo videli, kakšen zakon bo na koncu sprejet."
Sicer pa je zakon o dolgotrajni oskrbi po njegovih besedah nujen in se dotika vseh nas.

"Morda je napačno razmišljanje, da se dotika samo trenutno starejših, zakon se dotika tudi tistih, ki so morda nezmožni živeti sami in so nekoliko mlajši, in to je zakon, za katerega bomo morali verjetno vsi po neki solidarnostni lestvici prispevati po svojih zmožnostih," je dejal v izjavi za medije.

Predlog zakona ni bil usklajen z ESS-jem

Pred potrjevanjem je vlada zakonski predlog poslala v obravnavo Ekonomsko-socialnemu svetu, vendar ta na petkovi seji ni bil sklepčen. Tako sindikati kot delodajalci opozarjajo, da predlog ni dosegel niti minimalnega soglasja socialnih partnerjev, gradivo za sejo je bilo poslano prepozno in razen o okviru glede dolgotrajne oskrbe se o vsebini niso pogovarjali, je pojasnil predstavnik gospodarske zbornice Mitja Gorenšček. Kot je dejal trenutni predsedujoči ESS-ja Jakob Počivavšek, je vlada s potrditvijo predloga zakona pred obravnavo na ESS-ju kršila pravila o delovanju sveta.

Po navedbah ministrstva za solidarno prihodnost z zakonom širijo nabor pravic ter zagotavljajo financiranje, s čimer bo zakon po njegovih navedbah dejansko izvedljiv. V predlogu je predvideno financiranje iz državnega proračuna v višini 190 milijonov evrov na leto ter s prispevno stopnjo v višini enega odstotka tako za delavce kot za delodajalce in upokojence.