Vlada zakona o dolgotrajni oskrbi še ni sprejela, saj vprašanje financiranja ostaja odprto. Leta 2025 naj bi sicer začel veljati nov prispevek. Zaposleni, upokojenci in delodajalci naj bi plačevali odstotek od prihodkov; če teh sredstev ne bi bilo dovolj, bi iz proračunskih sredstev pokrili še največ 190 milijonov evrov. Prav tu naj bi bilo jedro spora, saj naj bi ministrstvo za finance nasprotovalo temu, da bi iz proračuna pokrili vso morebitno manjkajočo razliko.

Glavna težava so tako predvsem viri financiranja, prav to je bilo jedro spora vseh vlad v zadnjih 20 letih, ki so skušale sprejeti ta sistemski zakon, tudi prejšnje vlade, ki je zakon sicer sprejela, a prav tako brez natančne opredelitve financiranja.

Nepriljubljenim novim dajatvam se je skušala izogniti vsaka vlada in tudi tokrat bo najbrž presenečenje, če bo sprejet predlog ministrstva za solidarno prihodnost, da bi dolgotrajno oskrbo sprva pokrili s proračunskimi viri, z letom 2025 pa bi uvedli nov prispevek – po en odstotek dohodka bi prispevali delodajalci, delojemalci in upokojenci. Sindikati soglašajo, da se novi dajatvi ne bo dalo izogniti, je za Prvi poročala Alenka Terlep.

"Za osnovo bi morali vzeti vse prejemke, ki so obremenjeni z dohodnino, ne zgolj prejemkov iz dela," je predlagal Jakob Počivavšek iz konfederacije Pergam.

Ivanc: Posamezniki bodo za varno starost morali varčevati sami

Za delodajalce bi bile nove obremenitve stroškov dela sprejemljive le, če bi obenem znižali odmerni odstotek za pokojnine ali zdravstvo. Dokler je trg dela močan, dajatev sicer še ne bi bila problematična, postala bi, ko se krivulje obrnejo navzdol. "V industriji, kot kažejo podatki, so se že in nas resno skrbi, da bi ta višja obremenitev stroškov dela v prihodnosti pomenila manj delovnih mest," je opozoril ekonomist GZS-ja Bojan Ivanc.

S staranjem prebivalstva se izzivi, ki so med seboj povezani – tako pokojninski, zdravstveni kot dolgotrajna oskrba – povečujejo in po besedah Ivanca je treba potegniti ločnico, do katere mere se to lahko pokrije z univerzalnimi davčnimi viri. "Bodoči posamezniki morajo poskrbeti za to z zavarovanji in lastnimi prihranki," je dejal Ivanc.

Zato, tako Ivanc, naj bi posebej stimulirali osebno varčevanje in zavarovanje.

Zakon bodo potrjevali na dopisni seji

Potrjevanje obeh novel zakonov bo predvidoma potekalo na dopisni seji, je po seji vlade pojasnila direktorica Ukoma Petra Bezjak Cirman. Besedilo predloga zakona o dolgotrajni oskrbi je pripravilo ministrstvo za solidarno prihodnost. Kot so navedli po koncu javne razprave, središče usklajenega besedila novega zakona ostaja posameznik, uporabnik storitev. Jedro njihove vizije je zgraditi mrežo storitev v skupnosti in s tem starejšim omogočiti, da čim dlje ostanejo doma oz. v znanem okolju. Obenem pa želijo tistim, ki potrebujejo 24-urno institucionalno varstvo, omogočiti iz javnih sredstev zagotovljen socialni del oskrbe.

Kot je tedaj povedal minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, usklajeno besedilo zakona ne posega v nabor posameznikovih storitev. V naboru pravic tako ostajajo dolgotrajna oskrba na domu in v instituciji, denarni prejemek (preoblikovan obstoječi dodatek za pomoč in postrežbo), institut oskrbovalca družinskega člana (preoblikovan obstoječi družinski pomočnik), kot dodatni pravici pa zakon vpeljuje storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrbo.

Zakon opredeljuje tudi načine in vire financiranja storitev dolgotrajne oskrbe, in sicer proračunski vir ter enoodstotno prispevno stopnjo delavcev in delodajalcev. Po ministrovih besedah so bila usklajevanja, tudi v finančnem delu, uspešna.

Naslednja seja ESS-ja bo v petek

Po nekaterih pričakovanjih naj bi vlada predlog zakona obravnavala že na seji prejšnji teden. Takrat so na ESS-ju izpostavili, da je časovnica sprejemanja zakona preambiciozna.

Člani pogajalske skupine ESS-ja so sicer najprej dobili na mizo predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in osnutek izhodišč sistemskega financiranja dolgotrajne oskrbe, zatem pa še predlog zakonskih členov o financiranju sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe. Sindikati si ob tem želijo, da bi bila osnova za uvedbo novega prispevka širša in da bi vanjo poleg plače zajeli tudi druge oblike premoženja ali vsaj vrste prihodkov, denimo obresti in dividende.

Medtem ko sindikati uvedbi novega prispevka za dolgotrajno oskrbo ne nasprotujejo, so bolj zadržani na delodajalski strani. Predlog zakona namreč predvideva uvedbo nove prispevne stopnje za delodajalce in delojemalce v vrednosti enega odstotka.

Naslednja seja ESS-ja je sicer sklicana v petek.

Državni zbor bo moral zakon o dolgotrajni oskrbi sprejeti po nujnem postopku, da bo lahko začel veljati na začetku prihodnjega leta, je še poročal Prvi.