Vlada je postopke za pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti začela konec maja. Zgornje meje izdatkov vseh proračunskih uporabnikov so ob tem že določene: za leto 2024 v skladu z odlokom o okviru za pripravo proračunov vseh štirih javnih blagajn ne smejo preseči 15,3 milijarde evrov, za leto 2025 pa ne 15,9 milijarde evrov.

Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji, kot je bilo načrtovano v proračunu, ki ga je DZ potrdil novembra lani.

"To znižanje sledi cilju javnofinančnega primanjkljaja pod referenčno vrednost treh odstotkov BDP-ja v letu 2024 in nadaljnjemu postopnemu zniževanju primanjkljaja v prihodnjih letih, kot to zahteva preudarno vodenje javnih financ," je na novinarski konferenci dejal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal: "Kljub rahlemu znižanju proračunskih odhodkov v letu 2024 glede na že sprejeti proračun bodo odhodki še vedno visoki, saj bodo 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 in več kot 50 odstotkov višji kot v predkoronskem letu 2019."

Zagotovil je, da pri pripravi proračunov vlada sledi fiskalnim pravilom, ki bodo prihodnje leto znova začela veljati. Ministrstvo za finance je pri pripravi predloga sprememb državnega proračuna za leto 2024 in predloga proračuna za leto 2025 upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi, ki jih je v okviru spomladanske gospodarske napovedi pripravil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Upoštevalo je tudi zakonske obveznosti države ter fiskalna pravila, je zagotovil Boštjančič. "Kot poudarjam že nekaj časa, financiranje vseh želja ni dolgoročno finančno vzdržno, niti ni v dobrobit države in državljanov."

"Vlada sledi trem ključnim prioritetam, h katerim se je zavezala v koalicijski pogodbi. Prva je zdravje in njegova dostopnost za vse, kamor prištevamo tudi skrb za starejše prek zakona o dolgotrajni oskrbi. Druga je znanje, ne le tisto, ki je vključeno v šolske resorje, ampak tudi digitalizacija in podpora podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Tretja prioriteta so mladi in z njimi povezane politike, kot so stanovanjska politika, brezplačna kosila v šolah itn.," je dejal Boštjančič.

V Odmevih je dodatno pojasnil, da se skupna sredstva, namenjena zdravstvu, ne zmanjšujejo, ker je na posebni proračunski postavki rezerviranih več kot 300 milijonov evrov prav za naložbe v zdravstvu. Dodal je še informacijo, da so vsi načrtovani dvigi porabe, kot sta denimo zvišanje plač v javnem sektorju ter dolgotrajna oskrba, vključeni v razrez.

"Glede na lani sprejeti proračun za leto 2024 je ta razrez, ki smo ga na vladi potrdili, za 300 milijonov manjši. Ampak to nam ne pove veliko. Treba je povedati, da pričakovanja proračunskih porabnikov – to niso samo ministrstva – so bila več kot milijardo in pol večja od tega razreza. Ampak to spet ni nič neobičajnega," je razkril ozadje načrtovanja.

Ministrstva bodo morala do 22. avgusta pripraviti predloge svojih finančnih načrtov, pri čemer so po Boštjančičevih besedah vsi porabniki po eni strani nezadovoljni, po drugi strani pa razumejo realnost položaja. V zadnjih dveh letih smo se zaradi kriz navadili, da je bilo sredstev skoraj neomejeno, a seveda ni tako, je dejal.

Vlada bo konec septembra proračunske dokumente sprejela in poslala v državni zbor. Takrat bo znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj.

Spremembe načrta za okrevanje in odpornost

Vlada je na seji sprejela tudi predlog spremembe načrta za okrevanje in odpornost, ki bo do konca tedna poslan v usklajevanje v Bruselj. Končno potrditev predloga je pričakovati jeseni. Kot je pojasnil Boštjančič, vlada s spremembo načrta ni posegla v njegov osnovni koncept, temveč ga je prilagodila novim okoliščinam.

Vlada si je prizadevala, da v načrtu ohrani naložbe, ki bodo lahko v največji meri sledile načrtovani in zelo tesni časovnici. "Eden od glavnih kriterijev, s katerimi si je vlada pomagala pri identifikaciji naložb, je bil časovno tveganje. Vse načrtovane naložbe v okviru načrta morajo biti namreč zaključene do sredine leta 2026, ko je treba Evropski komisiji posredovati zadnji zahtevek za plačilo," je bil jasen.

V predlogu načrta je vlada ohranila gradnjo kampusa Vrazov trg ljubljanske medicinske fakultete. Ta po njegovih besedah teče po načrtovani časovnici, dobili so zagotovila, da bo lahko izveden v časovnem okviru načrta, gradbeno dovoljenje je pridobljeno. "Evropski komisiji predlagamo, da za izvedbo naložbe zagotovi financiranje 40 milijonov evrov nepovratnih sredstev, 12 milijonov evrov bomo zagotovili iz domačih virov," je povedal.

Spremembe pa so prišle za naložbo v gradnjo nove infekcijske klinike v Mariboru. "Časovnica izvedbe projekta se občutno zamika in obstaja veliko tveganje za izvedbo do sredine 2026," je povzel minister in dodal, da se je vlada zato odločila, da projekt izvede z domačimi sredstvi in po lastni, realnejši časovnici.

Prilagodili bodo tudi finančno konstrukcijo za izvedbo naložbe zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče v delu protipoplavnih projektov. Tudi ti projekti se po besedah ministra ne izvajajo po časovnici. "Vlada bo komisiji predlagala, da za to zagotovi okvirno 120 milijonov evrov povratnih sredstev, in ne prvotno predvidenih 280 milijonov evrov," je povedal in dodal, da bo preostalo država izvedla prav tako z domačimi viri in po svoji realnejši časovnici.

Sorodna novica Letalski promet si po epidemiji ni opomogel. Je rešitev nov nacionalni prevoznik?

Kritike projekta letalskega prevoznika

Minister je bil v Odmevih kritičen do ministrice za infrastrukturo Alenke Bratušek in njenega projekta vzpostavitve nacionalnega letalskega prevoznika. Dejal je, da ni dvoma, da je slovenska letalska povezljivost slaba, vendar se ta problem da rešiti na več načinov in ustanovitev državnega letalskega prevoznika ni edina rešitev, zagotovo tudi ni najbolj učinkovita ali najcenejša.

Za izvedbo ukrepov načrta za okrevanje in odpornost se tako skupaj predvideva 2,16 milijarde evrov, od tega 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 545 milijonov evrov povratnih sredstev ter dodatnih 122 milijonov evrov sredstev na podlagi načrta RePowerEU.

Načrt za okrevanje in odpornost je bilo treba spremeniti, ker so se od njegove potrditve na Svetu EU-ja julija 2021 spremenile okoliščine, ki vplivajo na njegovo izvedbo. Po izračunih, ki jih je junija lani objavila Evropska komisija, bo lahko Slovenija s tega naslova do konca leta 2026 ob 705 milijonih evrov povratnih evropskih sredstev uporabila še 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in ne 1,78 milijarde evrov, kot je bilo predvideno najprej. Nepovratna sredstva so nižja zaradi boljše razvitosti v letih 2020/21 ter zaradi inflacije in dodatnih sredstev za doseganje ciljev evropskega načrta REPowerEU, ki se zavzema za zmanjšanje odvisnosti od ruskih fosilnih goriv in pospešitev zelenega prehoda.

V okviru novega poglavja načrta REPowerEU, za katerega ima Slovenija na voljo 122 milijonov evrov, bosta izvedena dva dodatna reformna ukrepa in štiri naložbe.

Načrtovana je torej uveljavitev zakona o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva v prometu.

Ob tem se načrtujejo štiri dodatne naložbe za spodbujanje prestrukturiranja obstoječih daljinskih sistemov z novimi tehnologijami obnovljivih virov, učinkovito rabo energije in razogljičenje v gospodarstvu. Vlagalo se bo v krepitev distribucijskega omrežja električne energije in infrastrukturo za alternativna goriva v prometu, je naštel.

Po njegovih besedah je izvajanje načrtovanih projektov v polnem teku, denimo gradnja nove veterinarske fakultete v Ljubljani, nekaj pa je zaključenih. Med njimi je spomnil na nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Jesenice, nadgradnjo železniške postaje Grosuplje in na stanovanjsko sosesko Pod Pekrsko gorco v Mariboru.