Pobudniki zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) želijo, da se zakonu v državnem zboru nameni široka razprava, s katero bi se razjasnile še zadnje morebitne dileme.

"Spomnimo, da ima slovenski predlog zakona največ varovalk v primerjavi s sorodnimi zakoni držav, ki so že sprejele tovrstne možnosti odločanja o svojem življenju, ko gre za neozdravljiva, terminalna stanja bolezni, ki jih spremlja hudo trpljenje, ki je tako neznosno in težko, da bolnik ne vidi drugega izhoda," so zapisali v sporočilu za javnost.

Poslance DZ-ja so opomnili, naj pri odločanju ne spregledajo tega, da so med nami vedno bolniki, ki si želijo to možnost. "Mnogim namreč niti paliativna oskrba ne prinese lajšanja bolečine in trpljenja. Naj teh bolnikov z odločanjem ne prikrajšajo za takšno možnost zgolj zato, ker določene družbene skupine pri nas na to še niso pripravljene. Kot družba smo dolžni skrbeti za vse, humana družba pa mora človeku zagotoviti uresničevanje pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja," so še zapisali.

Vodja skupine avtorjev zakona Andrej Pleterski, je dejal, da verjame, da bodo poslanci našli voljo in moč za sprejetje zakona. "Enako verjamem, da bodo nekoč tudi tisti, ki danes ZPPKŽ-ju iz različnih razlogov nasprotujejo, spoznali, da so njihovi strahovi odveč in da so dobili možnost mirnega in dostojanstvenega konca življenja, ki je pravno urejeno, zagotavlja družbeni nadzor in varnost postopka pred zlorabami," je dejal in opozoril, da "v Sloveniji vlada klima črnih, ilegalnih in protizakonitih evtanazij, vendar to stanje vodstev zdravniških organizacij niti najmanj ne vznemirja". V tem nezakonitem stanju imajo škarje in platno v rokah zdravniki, zakon pa daje škarje in platno v roke bolnikom, kar nekatere moti, je dejal.

Tudi nekdanji minister za zdravje in zdravnik Dušan Keber je po poročanju STA omenil, da zdaj prihaja do primerov posegov svojcev v življenje bližnjega iz obupa oziroma nesprejemljivega trpljenja bližnjega, prav tako pa tudi do pasivne evtanazije. Gre za poseg, ki ga zdravnik opravi brez vednosti in privoljenja bolnika ali njegovega svojca, ko denimo bolniku predpiše naraščajoče odmerke sedativov, mu ukine hrano ali tekočino, kar nedvomno vodi v smrt, četudi tega ne imenuje pasivna evtanazija, temveč "stranski učinek zdravljenja", je bil kritičen Keber. Po njegovem prepričanju je bolje določiti postopek in omogočiti nadzor, saj bo tako bistveno manj zlorab, kot jih je zdaj.

Predsednica Srebrne niti – združenja za dostojno starost Anite Caruso pa je napovedala, da bodo dejavnosti ozaveščanja javnosti o omenjenem zakonu nadaljevali tudi v prihodnje.

"Skrb za hudo bolne, ki so v večini starejši, ostaja del naših stalnih prizadevanj. Možnost skrajšanja trpečega umiranja tistim pacientom, ki si tega ob neozdravljivi bolezni, ki vodi v smrt, neomajno želijo, spada mednje. S podpisi in z javnimi anketami imamo večkrat jasno izraženo večinsko podporo javnosti, kar potrjuje, da si velika večina ljudi želi, da bi se njihovo življenje končalo brez trpljenja. Verjamemo, da bodo tej jasni podpori sledili tudi poslanci in poslanke v državnem zboru," je dejala Caruso.

Ostro nasprotovanje SDS-a

V največji opozicijski stranki so ob današnji vložitvi zakonskega predloga v DZ-ju vnovič poudarili, da predlogu ostro nasprotujejo, saj je, kot je poudarila Jelka Godec (SDS), življenje sveto in je treba spremeniti sistem paliativne oskrbe, v največji koalicijski stranki pa menijo, da je treba zakon proučiti in opraviti javno razpravo.

Kot je dejal vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda Borut Sajovic, gre pri tem za civilizacijsko vprašanje, o katerem bodo čez poletje razmislili in se odločili najprej kot posamezniki, "šele nato pa mogoče, če sploh, kot stranka". Po njegovih besedah bo tako "zgodba zagotovo potrebovala kar nekaj mesecev, da zori in dozori, predvsem pa, da se razčistijo res vse dileme".